Franja

prihodnj|i [ó] (-a, -e) künftig, zukünftig, kommend; mesec, teden, leto: nächste, kommend ( der nächste/kommende Monat, die nächste/kommende Woche)
v prihodnje in Zukunft, künftig, weiterhin, fernhin

prihódnji next; future

v prihódnje for the future, in future
prihódnji čas time to come; gramatika future tense
prihódnji mesec next mouth, proximo
prihódnji ponedeljek next Monday, on Monday next
v prihódnjih nekaj dneh in the next few days
prihódnje leto next year

prihódnji futur, à venir; prochain, suivant

v prihodnje à (ali pour) l'avenir, désormais, dorénavant, dans (ali par) la suite
prihodnji čas (tudi gramatikalno) futur moški spol
v prihodnjih časih dans les temps futurs (ali à venir)
prihodnje leto l'année prochaine (ali à venir)
prihodnji rodovi les générations à venir (ali futures)
prihodnji teden la semaine prochaine (ali qui vient)

prihódnji (-a -e) adj. altro, futuro, prossimo, venturo; avvenire; entrante:
prihodnjo nedeljo l'altra domenica, domenica prossima, la prossima domenica
prihodnja leta gli anni avvenire, a venire
prihodnje leto l'anno prossimo
prihodnji teden la settimana entrante, la prossima settimana, la settimana prossima
prihodnji dogodki gli avvenimenti futuri
lingv. prihodnji čas (prihodnjik) futuro

prihódnji -a -e
1. budući: prihodnji čas
2. naredni, ldući: prihodnji dan, mesec; prihodnji rodovi
3. v -e pril.
ubuduće: v prihodnje bo drugače

prihódnji futuro; venidero; próximo

v prihodnje en el futuro, en el porvenir
prihodnji čas futuro m (tudi gram)
prihodnji teden la próxima semana, la semana que viene

prihódnji prid., майбу́тній прикм.

prihódnji -a -e prid.
1. viitor
2. următor

prihodnji rodovi moški spol množina die Nachwelt

advenidero prihodnji, bodoč

altro

A) agg.

1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi

2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova

4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto

5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi

B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda!

avvenire^*

A) v. intr. impers. (pres. avviēne) zgoditi, dogajati se, pripetiti se:
come suole avvenire kot se ponavadi zgodi
avvenga quel che vuole io denuncerò il fatto naj se zgodi karkoli, sam bom zadevo prijavil

B) agg. invar. prihodnji, bodoč:
gli anni avvenire prihodnja leta
il tempo avvenire prihodnost, bodočnost

C) m prihodnost, bodočnost:
bisogna pensare all'avvenire misliti je treba na prihodnost (tudi pren.);
quel ragazzo ha un sicuro avvenire fant ima zagotovljeno prihodnost, fantu se obeta lepa bodočnost
in avvenire, per l'avvenire v prihodnje

bùdūćī -ā -ē prihodnji: naši budući zadaci: to je moj budući to je moj prihodnji mož; -a sreća

crāstinus 3 (crās; prim. diūtinus)

1. jutranji, jutrišnji: diurna stella crastina Pl., crastinus dies Pl., Ci. ep., Petr., crastina dies Pr., die crastinā L., Ambr. jutri = die crastinī (star. abl. temporis, kontr. iz crastinoi = crastino) Pl., Gell., Macr.; pesn.: crastina Aurora, hora, lux V., tempora H., Cynthius O., ignis Val. Fl., quies Lucan., dapes, egestas Mart.; po grščini kot atrib. (z adv. pomenom) pri delujoči osebi: emensusque iugum die sub uno Flavum crastinum aspicis Triobrem Sid.; subst. crāstinus -ī, m (sc. dies) jutrišnji dan: cenant tamquam crastinum desperent Sen. rh., nemo tam divos habuit faventes, crastinum ut posset sibi polliceri Sen. tr., crastini neglegens Sen. ph., ex crastino pendēre Sen. ph.; poseb. in crastinum na jutri, na jutrišnji dan, npr. vocare aliquem Pl., differe aliquid Ci., N., pervenire Q.; kot adv. abl. crastinō na jutrišnji dan, jutri: Ap., Gell., Min.

2. pren. = bodoči, prihodnji: subnascente crastino fructu Plin., sera nimis vita est crastina: vive hodie Mart., quid crastina volveret aetas, scire nefas homini Stat. — Kot nom. propr. Crāstinus -ī, m Krastin, npr.: L. Crastinus Lucij Krastin, odsluženi Cezarjev centurion: C., Lucan., Fl.

dereinstig prihodnji

entrante agg.

1. prihodnji, naslednji:
settimana entrante prihodnji teden

2. pren. prepričljiv:
ragione entrante prepričljiv razlog
persona entrante vsiljivec

forthcoming¹ [fɔ:ɵkʌ́miŋ] pridevnik
pojavljajoč, bližajoč se; prihodnji, bližnji; pripravljen

fuō fore fuī (stlat. fūvī), futūrus (prim. osk. [iz debla fu-] fust = erit in fuerit, fufans = erant, fusíd = foret, esset, fuid = fuerit (cj. pf. act.), umbr. [iz debla fu-] fust = erit, fuerit, furent = erunt, futu = esto, gr. [iz debla φυ-] φύω [*φύ-jω iz *bhu-jō] rodim, gr. φύομαι rodim se, nastanem, postanem, rastem, pf. πέ-φυ-κα, φῦμα rastlina, φύσις nastajanje, narava, φῦλον rod).

I. Perfektove obl. in pf. fut. act. futūrus 3 dopolnjujejo glag. esse (gl. sum in prim. glede na razmerje med debloma fu- in es-) Pt. fut. futūrus 3 kot adj. = bodoč, prihodnji (naspr. praesens): tempus Ci., O., res (sg.), malum, utilitas, histrio Ci., signa rerum futurarum Ci., iam futurus rusticus H., villicus Col., casus, socer O., mors O. preteča. Kot subst.

1. futūrum -ī, n bodočnost, prihodnost: in futurum videre L., ignarus facti futurique L., haud ignara futuri V. ki dobro pozna prihodnost, securus futuri O. ne meneč se (brez skrbi) za bodočnost, (naspr.) sollicitus futuri Sen. ph., inque futurum pone metūs O. za prihodnji čas; pogosto pl. futūra -ōrum, n prihodnje reči, prihodnost, bodočnost (naspr. praesentia, instantia): futura prospicere Ci., futura scire O., mallem nescisse futura O., inde futurorum certi … intrant Sicaniam O. poučeni o prihodnosti.

2. futurī -ōrum, m (sc. homines) potomci, potomstvo, poznejši rodovi: ne sim spernenda futuris O.

II. Inf. pr. fore (iz *fu-se, *fu-re) se zlasti v klas. dobi uporablja kot nadomestilo za inf. fut. futūrum (-am -um) esse, futūrōs (-ās -a) esse: nonnulli etiam Caesari renuntiabant, … non fore dicto audientes milites neque propter timorem signa laturos C., abunde magna praesidia nobis in nostra amicitia fore S.; poseb. za izrazi upanja, zanašanja, priseganja: spero aeternam inter nos gratiam fore Ter., cunctisque meum laetabile factum dis fore confido O., iurant sic fore O.; zlasti v zvezi fore ut(i): video te velle in caelum migrare et spero fore, ut contingat id nobis Ci., magnamque in spem veniebat … fore, uti (Ariovistus) pertinacia desisteret C. Tudi za drugimi izrazi: clamabant fore, ut ulciscerentur Ci., non eram nescius fore, ut hic noster labor in varias reprehensiones incurreret Ci., (Ptolemaeus Othoni) persuaserat fore, ut in imperium adscisceretur T. V zvezi z abl. ali gen.: quid fore te credas O. da se zgodi s teboj, iuro omne illius fore O. da bodi vse njegovo. Fore (nam. futurum itd. esse) mora stati v zvezi z deležniki, kadar izraža trajno dejanje v prihodnosti: dico me satis adeptum fore, si nullum in me periculum redundarit Ci., debellatumque mox fore, si adniti paulum voluissent, rebantur (Carthaginienses) L., milites sub pellibus habendos fore L. da jih bo treba držati (imeti) … (habendos esse = da jih je treba [zdaj] imeti … ), laetus, … in illis potissimum angustiis decernendum fore Cu.

III. Cj. impf. forem -ēs -et -ent (iz *fu-sem, *fu-rem itd.) bil bi: vellem, haec vana forent S., gavisa est nomine mater, quod commune foret O., ceu cetera nusquam bella forent V.; zlasti pri participih in v kondicionalnih stavkih: dicit se … venisse quaesitum ab eo, pacem an bellum agitaturus foret S., quod idem sentienti suos sensus aperturi forent N., diutius, quam lege praefinitum foret N., quasi debellatum foret, pergere Cremonam … deposcunt T., credi posset Latonia, si non foret arcus aureus ille O., Tudi v plpf.: impulsu moenia … mota forent O. nisi isset in auras, non exempta foret poenae O.

IV. Druge (starinske in večinoma pesniške) obl. tega glag. so še:

1. cj. pr. fuam (= sim): metuo magis, ne Phoenix tuis factis fuam Pl.; fuās (= sis): L. Andr. ap. Non., amor, mihi amicus ne fuas umquam Pl.; fuat (= sit): Enn. ap. Gell., Pac. ap. Non., Pl., Ter., Carmen vetus ap. L., Fr., Tros Rutulusve fuat, nullo discrimine habebo V.; fuant (= sint): cave tibi ducenti nummi dividiae fuant Pl.

2. pf. fūvī (fūī) in iz njegovega debla (fū-) izpeljane obl. fūverim, fūveram, fūvissem, fūverō: najstarejši predklas. pesniki, nós sumu' Rómaní, qui fū́vimus (po drugih: fūimus) ánte Rudíni Enn. ap. Ci.

Opomba: Isto deblo fu- najdemo še:

1. v glag. fīō (iz *fu-iō), fierī; gl. fio.

2. s prehodom ustnika f v b v zlogih ba in b, bi, bu, s katerimi se tvori ind. impf. in tudi fut. nekaterih glag.: lauda-ba-m, mone-ba-m, lauda-ba-r, mone-ba-r itd.; aie-ba-m, fie-ba-m, i-ba-m, vole-ba-m, nole-ba-m, qui-ba-m, nequi-ba-t, lauda-b-o (iz *lauda-fu-i-o, lauda-b-jo), -bi-s, -bi-t itd., lauda-bu-nt, lauda-b-or itd., mone-b-o, mone-b-or; nadalje v adj. končnicah -bu-ndus (iz *-fu-undus) in -bilis (iz *-fu-ilis), npr.: lauda-bundus, vaga-bundus, mori-bundus, ama-bilis, lauda-bilis.

futur, e [fütür] adjectif prihodnji, bodoč; masculin prihodnost, bodočnost; grammaire prihodnji čas, prihodnjik; masculin, féminin zaročenec, -nka

les futurs zaročenca, bodoča mož in žena
l'attente du futur pričakovanje bodočnosti
ofrrir des fleurs à la future dati cvetje zaročenki
le futur ministre bodoči minister

future² [fjú:čə] pridevnik
bodoči, prihodnji, kasnejši

slovnica future tense prihodnji čas, prihodnjik
the future life posmrtno življenje