Franja

prezeba|ti [é] (-m) frieren
figurativno prezebati kot pes frieren wie ein Schneider

prezébati prèzēbām prezebati, pozebati

prezébati to suffer from the cold, to be cold, to shiver with cold

prezébati avoir froid, être exposé au froid

prezébati (-am) | prezébsti (-zébem) imperf., perf. aver freddo, gelare dal freddo, intirizzire

prezébati -am smrzavati se, mrznuti: prezebala je v sami srajci

prezébati tener frío

prezébati -am nedov., ме́рзнути -зну недок.

algeo -ēre, alsī prezebati, zmrzovati: sapiens si algebis, tremes Ci., puer sudavit et alsit H., algentis manum calfacere O., folia sunt magis algentia Plin. raje pomrzne, algentes togae Mart. obnošene, da v njih zebe, vestis algentibus deest Cypr.; pren.: probitas laudatur et alget Iuv. gine od mraza = nihče se ne meni zanjo; od tod adj. pt. pr. algēns -entis = algidus, mrzel (naspr. calidus): loca, potus Plin., pruinae Stat., sol Iuv.

isprozébati -pròzēbām prezebati

morfondre, * se [mɔrfɔ̃drə] féminin dolgočasiti se (pri čakanju); skoprneti od nestrpnosti; vieilli premraziti se, prezebati; verbe transitif premraziti

smrzávati se smr̀zāvām se
1. zmrzovati: voda se smrzava
2. prezebati: jako se smrzavam
3. postajati mrzlo: vrijeme se smrzava

зябнуть prezebati, zmrzovati;
я зябну zebe me;
у меня руки зябнут v roke me zebe

ме́рзнути -зну недок., zmrzováti -újem nedov., prezébati -am nedov., zébsti |koga| zébe nedov., v 3. os.

мёрзнуть zmrzovati, prezebati

озноблять, ознобить prezebati, prezebsti

смерзать, смерзнуть (gov.) prezebati, prezebsti; zmrzovati, zmrzniti;

horreō -ēre -uī (gl. ēricius, hircus)

1. štrleti, kvišku stati, (o laseh in podobnem) ježiti se, ščetiniti se, po koncu vstajati (stati), sršeti, sršiti: cum valde timetur, in corpore pili … horrent Varr., saetae horrent O., corpora horrent saetis O. se sršijo; horruerunt comae O., horrent capilli Tib., horrent ac subriguntur capilli Sen. ph.; v mnogovrstnih metaf.: mare horret fluctibus Acc. fr. srši od valov = valovi, horret seges aristis, ferreus hastis horret ager, mons cantibus horret, horrebat regia culmo, horrere videns iam colla colubris V., horrebant saevis omnia verba minis O. so bile polne … , huic horret thorax … pellibus ursae Sil., villosa feris horrebant pectora saetis Sil., pubes horrebat telis Sil. je bila oborožena s štrlečimi sulicami; pt. pr. horrēns -entis, štrleč, sršav, srhek, mršav, bodeč, bodljiv: cautibus horrens Caucasus V., horentia suum terga V., h. leo V. s štrlečo grivo, campus, hastae, rupes, rubi V., horrentia agmina pilis H., phalanx horrens hastis L., draco horrens squamis O., terga saetis horrentia O., saxa horrentia silvis O., horrentibus per totum corpus villis Plin., vir h. Sen. ph., h. capillus T., Plin. iun.; pesn. enalaga: h. umbra V. temna (mrkla) (izza štrlečih vej).

2. metaf.
a) (od mraza) tresti se, drgetati, (o)dreveneti: corpus … horret O., quamvis horrebis et ipse, algenti manus est calfacienda sinu O., horruit algenti pergula curva foco Pr., draco horret Val. Fl. se trese, horrenti tunicam non reddere servo Iuv.; od tod: possetne uno tempore florere, dein vicissim horrere terra? Ci. prezebati, tempestas toto horret in anno O. mraz je.
b) α) intr. (od strahu, groze) zdrzniti se, zganiti se, zgroziti se, (vz)drgetati, prepasti se, groza (strah, zona) obiti (obhajati) koga: totus tremo horreoque Ter., non horrere animo Ci., quae cum a te tractantur, horrere soleo Ci., Caspia regna responsis horrent divûm V., membra horruerunt timore O., arrectis auribus horrent quadrupedes O. se plašijo, horret adhuc animus Stat. β) trans. zgroziti (zgražati) se nad čim, (z)bati se česa, koga: h. dolorem Ci., minas Ci. ep., crimen et iudicium, numen Ci., unum horrui Apronium Ci., Ariovisti crudelitatem horrebant C., h. mortem, strepitūs V., onus, pauperiem H., tela L., vulnera, ursos O., fragilitatis humanae vices filio Plin. iun.; z inf.: id sacrificium adspicere nemo vir non horruit Ci. se je vsakdo bal, quamquam animus meminisse horret V., horreo dicere L. groza me je povedati, horret animus referre L.; z ACI: pro vana imagine imperii … veram iustamque mox in se versuram potestatem horrebant L. (prim. L. 10, 10, 11), sancti horruerunt coli se pro diis Aug.; z odvisnim vprašalnim stavkom: quemadmodum accepturi sitis, horreo Ci., ut, quorsum eruptura sit (ista) dominatio, horreamus Ci.; s finalnim stavkom (po skladu glag. timendi): horret animus, ne quid inconsulte … fiat L., eo plus horreo, ne … L. — Od tod horrendus 3

1. grozen, grozovit, strašen, strahovit: Val. Fl., Stat., Pall., monstrum, portitor, clamores V., carmen L., Medusa, nox sibila, sonus O., enses Tib.; z abl.: draco dentibus horrendus O.; z dat.: silvis h. O. strah za gozdove; z drugim sup.: horrendus visu Mezentius, horrendum dictu V., utraeque horrendae aspectu H., res horrenda relatu O.; neutr. kot notranji obj., ki se sloveni z adv. grozno, strašno: Sen. tr., belua Lernae, horrendum stridens V., arma horrendum sonuere V., horrenda circumsonantibus Alemannis Amm. — Adv. horrendē grozno, strašno: Serv., Vulg., „horrendum“ clamat pro „horrende“ Prisc.

2. častivreden, spoštovan, čudovit: virgo, Sibylla V.

pes¹ [ə] moški spol (psa, psa, psi) der Hund (čistokrven Rassehund, eskimski Eskimohund, Polarhund, lavinski Lawinensuchhund, lovski Jagdhund, lovski - gonič Hetzhund, ovčarski Hütehund, Schäferhund, Hirtenhund, čuvaj Kettenhund, Wachhund, Hofhund, vodnik za slepe Blindenhund, Blindenführhund, za lov na jelene Hirschhund, za odkrivanje drog Drogenspürhund, za osebno zaščito Schutzhund, pirenejski Pyrenäenhund, polarni Schlittenhund, službeni Diensthund, Polizeihund); samec: der Rüde
Mali Pes astronomija Kleiner Hund
Veliki Pes astronomija Großer Hund
peklenski pes Höllenhund
popadljiv pes bissiger Hund, der Beißer
pes žimavec [rauhhaariger] rauhaariger Hund
lastnik psa der Hundebesitzer, Hundehalter
… za psa Hunde-
(glavnik der Hundekamm, polnovredna hrana die Hundevollkost, krtača die Hundebürste, dajatev die Hundeabgabe, salon der Hundesalon)
… psov Hunde-
(ljubitelj der Hundenarr, Hundefreund, pasma die Hunderasse, razstava die Hundeausstellung, rejec der Hundezüchter, lovstvo trop die Hundemeute)
pes se je odtrgal z verige: der Hund ist los
peljati psa ven Gassi gehen
dati psa na vrvico den Hund anleinen
Pse na vrvico! Hunde anleinen!
predpis, da morajo biti psi na vrvici der Leinenzwang
|
figurativno videti, kam pes taco moli sehen, wie der Hase läuft
živeti/gledati se: kot pes in mačka wie Hund und Katze
kot pretepen pes wie ein geprügelter Hund
lagati kot pes teče das Blaue vom Himmel lügen, wie gedruckt lügen
prezebati kot pes frieren wie ein Schneider/ein junger Hund
priklenjen kot pes wie ein Kettenhund
truden kot pes hundemüde
koga nahruliti kot psa (jemanden) [fertigmachen] fertig machen
priti na psa auf den Hund kommen, herunterkommen
spraviti kaj na psa (etwas) herunterwirtschaften, abwirtschaften
biti na psu auf dem Hund sein, abgewirtschaftet sein
biti z živci na psu ein Nervenbündel sein
pod psom unter aller Sau, unter allem Hund
veliko psov zajčja smrt viele Hunde sind des Hasen Tod

prezébsti (-zébem) perf. glej prezebati | prezebsti