Franja

prevz|eti¹ [é] (-amem) prevzemati

1.
pošiljko annehmen, in Empfang nehmen, entgegennehmen
blago, dobavljeno: abnehmen
upravičen prevzeti empfangsberechtigt

2. navado, trgovino, odgovornost: übernehmen (skupaj s čim/kom drugim : mitübernehmen); navado: sich zu eigen machen; (posneti) (jemandem) (etwas) abgucken
prevzeti odgovornost za (verantwortlich) zeichnen für, Haftung übernehmen für, die Verantwortung übernehmen für, (etwas) zu verantworten haben

3. (opraviti tehnični prevzem) abnehmen, kollaudieren

4.
prevzeti tveganje ein Risiko eingehen

prevz|eti² [é] (-amem) prevzemati (očarati, pritegniti) pogled: fesseln, hinreißen; čustva: überwältigen, ergreifen; (narediti vtis) beeindrucken, packen

prevz|eti³ [é] (-amem) prevzemati komu kaj: (jemandem (etwas)) abjagen; delavca: abwerben; moža, ženo: wegnehmen

prevzéti to take over; to take possession of; to assume; (strah) to seize; (ganiti) to move, to touch; (očarati, hipnotizirati) to entrance

prevzéti (službo) to succeed to, enter upon (an office)
prevzéti obveznost to contract an obligation; to engage, to pledge oneself (to)
prevzéti jamstvo (na sodišču) to guarantee, to stand bail
prevzéti odgovornost to assume responsibility
prevzéti vodstvo (partije, podjetja) to take over the ledership, šport to take the lead
prevzel sem to nase I have taken it upon myself
čuden strah me je prevzel a strange terror came over me
prevzéti riziko to take a risk
prevzéti kreditno obveznost to contract a debt

prevzéti prendre, prendre en charge, prendre sur soi, se charger de, revendiquer, assumer ; (sprejeti) recevoir, accepter ; (posel, gradnjo) entreprendre ; (sistem) adopter ; (blago) réceptionner ; (nalogo, odgovornost) se charger, contracter ; figurativno emprunter, toucher

prevzeti se s'enorgueillir, se prévaloir, devenir orgueilleux, tirer vanité de quelque chose
prevzeti blago réceptionner (ali prendre livraison) des marchandises
prevzeti dediščino recueillir un héritage
prevzeti funkcijo, riziko, vlogo, odgovornost assumer une fonction, un risque, un rôle, une responsabilité
prevzeti iniciativo prendre l'initiative
prevzeti kaj prendre livraison de qe
prevzeti obveznosti contracter une obligation
prevzeti odgovornost assumer une responsabilité, prendre en charge quelque chose, prendre sur soi (ali sur son compte)
prevzeti službo entrer en charge (ali en fonction, en service), assumer une charge
prevzela ga je jeza il se laissa emporter par la colère
strah ga je prevzel la peur l'a pris (ali saisi)

prevzéti (-vzámem) perf. glej prevzemati | prevzeti

prevzéti -vzámem, prevzemi -ite, prevzel -a
1. preuzeti: prevzeti posesivo po starših
2. primiti: prevzeti pošto
3. uzeti na sebe: prevzeti odgovornost za družino
4. preoteti: prevzeti konkurentu stranke
preoteti konkurentu mušterije; prevzeti komu nevesto
5. obuzeti: strah me prevzame; glasba me je čisto prevzela
glasba me je sasvim zanijela, zanela

prevzéti tomar; aceptar ; (sprejeti) recibir; tomar sobre sí, encargarse de, tomar a su cargo a/c ; (delo, gradnjo) emprender ; (mesto, tvrdko) hacerse cargo de ; (vodstvo) asumir, tomar ; (dediščino, blago) aceptar ; (sistem) adoptar

prevzeti jamstvo constituirse en fiador
prevzeti odgovornost asumir una responsabilidad
prevzeti predsedstvo hacerse cargo de la presidencia
prevzeti stroške correr con los gastos
prevzeti vrhovno poveljstvo asumir el mando

prevzéti -vzámem dov., перейня́ти перейму́ док.

prevzéti -vzámem dov.
1. a prelua
2. a-şi asuma
3. a cuprinde, a apuca

prevz|eti se [é] (-amem se) sich überheben

abjagen jemandem etwas: iztrgati (komu kaj); einen Kunden, einen Ball: prevzeti; sich abjagen namučiti se

abnehmen^*

1. (wegnehmen) sneti, snemati (tudi Technik), Schaum, Fett, von oben: posneti, posnemati, durch Abheben: dvigniti, vzdigniti, den Führerschein, einen Besitz: vzeti, odvzeti, Strom, Energie: odvzemati, odjemati; (amputieren) ein Glied: amputirati, odrezati; (ablesen) obirati, obrati

2. (prüfen) pregledati, narediti/opraviti kontrolo, ein Bauwerk: prevzeti (zgradbo), opraviti tehnični prevzem, den TÜV: opraviti tehnični pregled

3. (abkaufen) prevzeti, odkupiti

4. (schwinden) popuščati, upadati; (abmagern) hujšati, shujšati, (kürzer werden) krajšati se jemandem eine Prüfung abnehmen izprašati (koga); jemandem die Beichte abnehmen spovedati (koga); jemandem den Eid abnehmen zapriseči (koga), pustiti (koga) priseči; jemandem ein Versprechen abnehmen pustiti si obljubiti

5. (glauben) verjeti

absorb [əbsɔ́:b] prehodni glagol
vsrkati; zapraviti
figurativno prevzeti; zaposliti

abwerben speljati, prevzeti

accueillir* [akœjir] verbe transitif sprejeti, ustreči, ugoditi (prošnji); honorirati, prevzeti, plačati (menico)

accueillir quelqu'un avec chaleur toplo koga sprejeti
accueillir la nouvelle avec une grande satisfaction sprejeti novico z velikim zadovoljstvom
accueillir une demande, une proposition ugoditi prošnji, sprejeti predlog

addossare

A) v. tr. (pres. addōsso)

1. naložiti, nasloniti, prisloniti:
addossare un carico naložiti breme
addossare un mobile alla parete prisloniti kos pohištva k steni

2. pren. naprtiti, naložiti, zaupati:
addossare una colpa a qcn. naprtiti komu krivdo
addossare un ufficio naložiti funkcijo

B) ➞ addossarsi v. rifl. (pres. mi addōsso)

1. naložiti si, prevzeti:
addossarsi una responsabilità prevzeti odgovornost

2. naslanjati se, gnesti se:
si addossano gli uni agli altri gnetejo se drug ob drugem

admitir pripustiti, dopustiti, trpeti, priznati; prevzeti (naročila)

no se admiten propinas nobene napitnine!

adoptieren adoptirati, posvojiti, figurativ prevzeti

afficiō (adficiō) -ere -fēcī -fectum (ad in facere)

1. prideti k čemu kaj, od tod ret. v kako razmerje (stik, zvezo) spraviti (spravljati) kaj s čim: eae res, quae quodammodo affectae sunt ad id, de quo quaeritur Ci. ki so v nekaki zvezi s tem, ...

2. delovati, učinkovati, vplivati na kaj, rabiti s kom ali s čim, v kako stanje spraviti (spravljati): exercendum tamen corpus et ita afficiendum est, ut... Ci., Syracusanam civitatem, ut abs te adfecta est, ita in te esse animatam videmus Ci., filius, quem pater contra pietatem male afficiebat Pap. (Dig.).

3. occ.
a) (duha komu) navda(ja)ti, vzbuditi (vzbujati), prevze(ma)ti, pripraviti koga v kako duševno razpoloženje, odobrovoljiti oz. vznejevoljiti ga: quonam modo ille vos vivus afficeret, quos mortuus inani cogitatione percussit? Ci., in L. Murenae periculis ita sum animo adfectus Ci., uti ei, qui audirent, sic adficerentur animis, ut eos adfici vellet orator Ci., nec iam de ollis nos afficit angor Lucr. ne prevzema nas zdaj strah za bodočnost = ni nas zdaj strah za..., ipsa mea legens sic afficior, ut... Ci. me obide tako čustvo, terror milites hostesque in diversum affecit T., quibus (conviciis) diversissime afficiebatur Suet., sunt in usu etiam Corinthia, quibus delectatur nec afficitur Plin. iun. ki se jih veseli, a se ne vnema zanje, consules oportere sic affici, ut... Plin. iun. morajo biti takega duha, da...
b) (telo) prizadeti, prevze(ma)ti, (o)slabiti: aestus, labor, fames sitisque corpora afficiunt L., oppugnatio ipsos affecerat L., genus aetate iam adfectum Ci., non simplex Damasichthona vulnus afficit O., pulmo totus afficitur Cels. so prevzeta.

4. (z abl. instrumenti) nadeti kaj kam ali komu, obdariti, navda(ja)ti, napolniti (napolnjevati) koga s čim; skoraj le v zvezi z abstr., in to v dobrem in slabem pomenu: quaecumque afficiet tali medicamine vultum O., rem nomine adf. Ci. stvari nadeti ime, poimenovati jo, magnitudo periculi hominem summo timore adficit Ci. navda človeka s silnim strahom, aff. aliquem iniuriā Enn. ap. Corn. krivico storiti (delati) komu, aliquem laetitiā adf. Ci., C. z veseljem navdajati, razveseljevati koga, me tanto desiderio afficis, ut... Ci. ep. vzbujaš mi toliko hrepenenje. Kadar se take zveze ne dajo sloveniti dobesedno, se v sl. navadno spremeni lat. abl. instrumenti v glag.: aff. aliquem muneribus Ci., N. obdariti (obdarjati) koga, praemiis Ci. ali (pesn.) pretio V. poplačati, nagraditi, laudibus Ci. (po)hvaliti, honoribus Ci. (po)častiti, res sordidas deorum honore Ci. po božje častiti, aliquem sepulturā Ci. pokopati dati, poenā Ci., N., L. kaznovati, exsilio N. pregnati, morte, cruciatu, cruce Ci. dati usmrtiti, mučiti, križati, vulnere C. raniti, uno vulnere in mortem T. z enim vbodom smrtno raniti, populum servitute Ci. zasužnjiti, quanta me molestiā adfecerit Ci. ep., toda: ut aliquid audiremus potius ex te, quam te adficeremus ullā molestiā Ci. ep. bi te zabavali z neprijetnimi rečmi. Pogosto pass.: iniuriā afficitur aliquis Ter. krivica se godi komu, iniuriā abs te afficior Enn. ap. Corn. krivico mi delaš, verberibus affici Cu. tepen, bičan biti, pedum doloribus adfici Ci. ep. imeti bolečine v nogah, gravi morbo oculorum affici N. hudo zboleti na očeh, morbo affectus Cu. obolel, morbo gravi et mortifero adfectum esse Ci. hudo in na smrt bolan biti, gravi (mortifero Lucr. fr.) vulnere affici C. hudo (smrtno) ranjen biti, leto affici N. usmrčen biti, supplicio affici Ci., C. ob življenje biti, magna difficultate affici C. v hudo zadrego priti, summa difficultate rei frumentariae affici C. v hudo stisko priti glede dobave živil, magno dolore afficiebantur C., si pio dolore me esse adfectum viderint Ci. da me tare... bol, magnā affectus sollicitudine hoc nuntio C. po tem poročilu zelo razburjen, neprijetno presenečen, adfirmo neminem umquam tanta calamitate adfectum esse Ci., dolore tanto adficior Ci. tolikšna bolečina mi polni srce, piratae non metu aliquo adfecti Ci. ne iz strahu, beneficiis adfici Ci. dobrote prejemati, admiratione adficiuntur ii, qui... Ci. občudujejo se, negotiis belli affectum esse Gell. zapleten biti v... — Od tod adj. pt. pf. affectus (adfectus) 3

I.

1. opravljen, opremljen, obdarjen, navdan s čim: lictores affecti virgis Pl., audaciā affectus Ter. drzen, corpora pari filo similique affecta figurā Lucr., viri fortes ac libero animo affecti Ci., animi affecti virtutibus, vitiis, artibus, inertiis Ci., plurimis adfecti beneficiis Ci. obsuti, affectus aliquo honore aut imperio Ci., laetitiā Ci. ep. razveseljen, vesel, munere deorum, praemiis Ci.

2. pren. prinarejen, uravnan, v... položaju: quomodo te affectum invenio Ter. kakšnega te dobim, optime secundum naturam adfectum animal Ci., oculus conturbatus non est probe adfectus ad suum munus fungendum Ci., num manus recte adfecta est, cum in tumore est Ci., corpora sic adfecta, ut... Ci., quomodo affecto caelo compositisque sideribus Ci. ob katerem položaju neba in zvezd; occ. razpoložen, kakega mišljenja: quomodo sim affectus, e Lepta... poteris cognoscere Ci. ep. kako mi je pri srcu, ut eodem modo erga amicum affecti simus, quo erga nosmet ipsos Ci., est miro quodam modo affectus Ci. ep. ozlovoljen, ita magis affectis animis iudicum quam doctis tua accusatio victa est Ci. ker so bili sodniki bolj ganjeni kakor prepričani.

— II. prepaden, prevzet, zdelan, onemogel, obolel, oslabljen: affectus valetudine C. oslabljenega zdravja, bolan, quem (imperatorem) affectum visuros crediderunt L. bolnega, affectus graviter Ci. ep. ali graviter affectus Sen. ph., ita adfectus..., ut... sibi ipse diffideret Ci., corpus affectum, corpora affecta tabo L., senectute, aetate adfectus Ci. onemogel starec, remiges inopiā affectissimi Vell.; nemo aetate tam adfectā fuit (enalaga = nemo aetate tam adfectus fuit) Ci., affectos animos recreare L. vžge pogum; affecta res familiaris L. gineče premoženje, aff. opes T., Sicilia sic adfecta, ut... Ci. tako propadla, aff. res publica L. razmajana, affectae res L., civitas aegra et adfecta Ci., aff. spes Val. fl., fides T. omajani kredit; occ. koncu se bližajoč, pojemajoč: bellum affectum videmus et, ut vere dicam, paene confectum Ci., aedificia..., quae prope absoluta affectaque sunt Gell.; poseb. o letnih časih = pozen: affecta aestate Ci. ap. Gell., hieme affecta Sil. — Adv. affectē strastno, živo: Tert.