Franja

prevpi|ti (-jem) niederschreien

prevpíti

prevpíti koga to shout (ali to roar) someone down

prevpíti crier plus fort que quelqu'un, couvrir la voix de quelqu'un

prevpiti kaj dominer de la voix

prevpíti (-vpíjem) perf.

1. coprire la voce, gridare più forte

2. pren. prevalere su

prevpíti -vpíjem nadvikati: prevpiti vse druge

prevpíti

prevpiti koga gritar más fuerte que alg; acallar a gritos a alg
prevpiti kaj dominar con la voz a/c

cry down prehodni glagol
prevpiti, obsoditi; močno kritizirati; zmanjšati; znižati ceno

niederschreien^* prevpiti, preglušiti

ob-strepō -ere -puī (ob in strepere)

1. (za)šumeti ob (pri) čem, na(s)proti (za)šumeti, nasproti (za)doneti, (za)vršati, (o)glasiti se, oglasiti (oglašati) se, (za)hrumeti, hrupeti: O., Suet., obstrepit avis Sen. tr. poje pri tem, obstrepentes venti Cu. nasproti vršeči, nihil sensere obstrepente pluvia L. zaradi šumečega (peliskajočega) dežja, fremitus obstrepit totā contione Cu.; z dat.: o. portis L. hrumeti ob vratih, mare Bais obstrepit H. buči ob bajskih obalah, matutinis obstrepit alitibus Pr. kriči kakor za stavo s petelini; pass. (trans.): locus, si non obstreperatur aquis O. ko bi okrog njega ne šumelo vodovje; tako tudi pren.: quae in Cn. Pompeium … congesta sunt … fremitu invidiae … obstrepuntur Val. Max.

2. occ.
a) napasti (napadati), (o)glušiti: irritis precibus surdas principis aures Plin. iun.
b) kakega govornika s hrupom (z)motiti, prevpiti, preseka(va)ti, ustaviti (ustavljati) komu besedo (govor), seči (segati) komu v besedo: Q., Tib. idr., obstrepunt subinde cuncti Hermolao Cu., alter alteri obstrepere L., obstrepere omnes, hostem atque parricidam vocare S.; brezos.: eos contio audit; decemviro obstrepitur L.; pass. (trans.): eius modi res … obstrepi clamore militum videntur Ci.
c) ovreti (ovirati), na poti (v napoto) biti, (u)braniti, preprečiti (preprečevati) komu, delati (narediti) komu težave, napasti (napadati) koga: Plin., Sen. tr., Gell., Fl., o. alicui litteris Ci., conscientiā obstrepente dormire non possunt Cu.

ob-turbō -āre -āvī -ātum (ob in turbāre)

1. v nered spraviti (spravljati), (z)mešati, (z)mesti, (z)begati: equus … clamore territus (splašen) quosdam occurrentium obturbavit T., hostes denso agmine o. T.; occ.
a) (s)kaliti: proculcatione aquam Plin.
b) prevpiti, prekričati: obturbabatur militum vocibus T.; abs.: obturbabant patres T. so hrumeli zoper to; pass. brezos.: obturbatur, obstrepitur Plin. iun.

2. metaf. (z)motiti, v besedo seči (segati) komu: Pl., ne me obturba et tace Ter., necubi lectorem vel auditorem obturbaret vel moraretur Suet., quam (sc. solitudinem) non obturbavit Philippus Ci. ep. ni zmotil, ni prekinil; occ. omotíti (omótiti), omamiti (omamljati): me scriptio et litterae (pisanje in branje) non leniunt, sed obturbant Ci. ep.

outcry² [autkrái] prehodni glagol
prevpiti, prekričati

shout down prehodni glagol
prevpiti (s.o. koga)
utišati koga s kričanjem

заглушать, заглушить (za)glušiti; preglašati, preglasiti, prevpiti; dušiti; zabrisati; blažiti; uničevati;
сорные травы заглушают хлеб plevel prerašča žito;
з. совесть (za)dušiti glas vesti

howl² [hául] neprehodni glagol
zavijati (volk, veter), rjuti, tuliti; tarnati, tožiti (at, over za)
brneti (radio)

to howl s.o. down prevpiti koga

pregluši|ti (-m) übertäuben; (prevpiti) niederschreien

roar² [rɔ:]

1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)

to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči

2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)

to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga