Franja

pretendent [ê] moški spol (-a …) der Anwärter, der Prätendent (na prestol Kronprätendent, Thronanwärter)

pretèndent m (lat. praetendere) pretendent: pretendent na prijestolje, na presto

pretendént prétendant moški spol

pretendént m (lat. praetendens) pretendent

pretendènt pretender (na prestol to the throne)

pretendènt (-ênta) | -tka (-e) m, f pretendente

pretendènt pretendiente m

pretendent na prestol pretendiente al trono

претенде́нт -а ч., prosílec -lca m., upravíčenec -nca m.

Anwärter, der, (-s, -) kandidat, (Antragsteller) prosilec, im Amt, Dienst: pripravnik; (Thronanwärter) pretendent

expectant² [ikspéktənt] samostalnik
čakalec, -lka, pretendent, kandidat

make-believe [méikbili:v]

1. pridevnik
navidezen, lažen

2. samostalnik
pretveza, navideznost
figurativno igralec, pretendent

petītor -ōris, m (petere) „tisti, ki se poganja za čim, tisti, ki stremi za čim“

1. prosilec, prositelj, stremljivec za čim: Front., famae Lucan.; occ. potegovalec za kako službo (funkcijo), kandidat, konkurent, prosilec, pretendent: Scipio Africanus ap. Macr., Suet., consulatūs Ci., descendit in campum petitor H.

2. tožnik, tožitelj (v zasebnih in civilnih zadevah: prim. petītiō II., 3.): Q., Plin. iun., Icti., quis erat petitor, quis reus, quis iudex? Ci.

3. prosilec za kako dekle, snubec, snubač: Sen. fr., Ap., Cod. Th. Ambr.

Prätendent, der, (-en, -en) pretendent

prétendant, e [pretɑ̃dɑ̃, t] masculin, féminin pretendent, -inja (na prestol); prosilec (à za), potegovalec; snubec

prétendant à un poste prosilec za službo

pretendēnte m, f

1. pretendent, pretendentka

2. častilec, častilka

pretender [priténdə] samostalnik
pretendent (to na)
kdor si lasti kako čast (oblast, pravico); hinavec, šarlatan; kdor se za kaj poteguje, aspirant

britanska angleščina Old (Young) Pretender sin (vnuk) Jamesa II.

pretendiente moški spol prosilec; snubec; pretendent

prosílec -lca m., проха́ч -а́ ч., зая́вник -а ч., претенде́нт -а ч.

upravíčenec -nca m., претенде́нт -а ч.

Kronprätendent, der, pretendent na prestol