Franja

preras|ti (-[t]em) preraščati obleko, način vedenja ipd.: hinauswachsen/herauswachsen (aus/über), (Kleidern) entwachsen; agronomija in vrtnarstvo lubje rano na deblu: überwallen; agronomija in vrtnarstvo lonček: durchwurzeln; popenjalka celo steno: überwuchern; figurativno (preobraziti se) sich umwandeln in, übergehen in
figurativno to je že zdavnaj prerasla trava darüber ist längst Gras gewachsen

prerásti -rástem, oni prerástū, prerásti, prerástoh prȅrāstē, prèrāstao prerásla prerasti: korov je prerastao žito; prerasti komu preko glave; AVNOJ će prerasti u naše vrhovno zakonodavno i izvršno tijelo

prerásti to outgrow; to overgrow

prerásti svojo obleko to outgrow one's clothes

prerásti couvrir de, envahir, étouffer

prerasti koga devenir plus grand que quelqu'un

prerásti (-rástem) | preráščati (-am) perf., imperf.

1. coprire, crescere (sopra):
trava je prerasla dvorišče il cortile è coperto d'erba
rano je prerasla kožica la ferita è coperta da una pellicola

2. crescere più alto, superare in altezza:
sin je prerasel očeta il figlio è più grande del padre

3. pren. crescere, ampliarsi, svilupparsi, trasformarsi, diventare:
poznanstvo je preraslo v prijateljstvo da conoscenti sono diventati amici
prerasti napake non commettere più i vecchi errori
prerasti obleko essere cresciuti troppo per i vestiti che si hanno

prerásti -rástem i -rásem
1. prerasti: sin je prerasel očeta; smreka je prerasla vsa druga drevesa
2. prerasti, pokriti: mah preraste obzidje

prerásti cubrir (de vegetación)

prerasti koga hacerse más grande que...

prerásti -rástem dov., перерости́ -ту́ док.

prerásti -rástem dov.
1. a creşte mai mare (în comparaţie cu)
2. a depăşi, a întrece

auswachsen^*

1. zrasti, dorasti, razviti se (zu v), die Kleider: prerasti

2. (keimen) kaliti

3. figurativ razviti se v, prerasti v das ist zum auswachsen! človek bi ponorel!

depăşí -ésc vt.

1. prehitevati, prehiteti

2. presegati, preseči, prerasti, preraščati

3. premagati, premostiti

durchwuchern preraščati, prerasti

durchwurzeln prekoreniniti, prekoreninjati, prerasti (s koreninami), preraščati

entwachsen^* einer Sache: prerasti (kaj); odrasti; (wachsen aus) rasti iz; figurativ izvrtati iz

envahir [ɑ̃vair] verbe transitif napasti, vpasti, navaliti, vdreti (quelque chose v kaj); s silo okupirati; popasti; preplaviti; prerasti; razširiti se; popolnoma napolniti (prostor); prekriti; figuré poseči (quelque chose v kaj), polastiti se (quelque chose česa), vmešati se (quelque chose v kaj)

les ennemis ont envahi notre pays sovražniki so vdrli v našo deželo in jo s silo okupirali
la terreur envahit les habitants groza je popadla prebivalce
les produits étrangers envahissent le marché tuji proizvodi preplavljajo tržišče

excēdō -ere -cēssī -cēssum

I. intr.

1. iziti, oditi, odhajati, oddaljiti se: abiit, excessit, evasit, erupit Ci., metu excesserant L., mecum excedentem tenuit non Ilia tellus V. izseljujočega se, audita maior humana vox excedere deos, simul ingens motus excedentium T. Od kod? z abl.: excedere urbe Ci., V., domo C., L., finibus suis, Galliā, oppido C., possessione L. posestvo zapustiti, finibus, viā L., regione, terrā, patriā V., Crotone excessum est L., excedere caelo O. z neba priti; poseb. o bojujočih se: excedere pugnā C., V., proelio C. boj zapustiti; s praep.: quoquam ex isthoc loco Ter., excessurum se ex Italia dixit Ci., excedere ex civitate, ex via, ex finibus C., ex acie N., ex pugna C., S., ex proelio C., N., ex orbe C. izstopiti, e templo L. Kam?: ex his tenebris in lucem illam Ci., agro hostium in Boeotiam L., in altius terrae fastigium Cu., excedere in exsilium (tudi abs. excedere) Icti,; brahilogija: excedere ad deos Cu., Vell. svet zapustiti in priti med bogove; o stvareh: priusquam ulla navis litore excederet Iust. je odrinila od obale; pren. umakniti se iz česa, s česa, ločiti se (npr. od tega sveta), umreti, (iz)giniti, preminiti: excedere vitā, e (ex) vita Ci., Cu., de vita Fr. = e medio Ter., Val. Fl., T. idr.; tudi abs.: excessise Augustum fama tulit T.; pren.: cura ex corde excessit Ter., mentes ex corpore excedunt Ci., cum animus … ex corpore excesserit Ci., cupiditatum dominatus excessit Ci., corporeae excedunt pestes V. telesne strasti izginejo, excedere palmā V. odreči se nagradi zmage, res excessit e memoria L. je ušla iz spomina, se je pozabila (v tem pomenu tudi samo excedere: Sil.), excedere pristinā bellandi consuetudine Auct. b. Afr. opustiti, reverentia excessit animis Cu.

2.
a) prodreti navzven: si quis humor excesserit Cels.
b) izstopati, ven moleti, dvigati se: sic … partes omnes collocatae sunt, ut nulla … excederet extra Ci., inferiores dentes longius quam superiores excedunt Cels., quod excedit, abscindendum est Cels., rupes quattuor stadia in altitudinem excedit Cu., excedentia in nubes iuga Plin., ubi in nostra maria tractus excedit Mel.; pren. α) iti čez (mejo), stopiti čez, stopiti iz česa, kaj prestopiti, prekoračiti, preseči (presezati): excedere ex ephebis Kom. ali e pueris Ci. mladeniško, deško dobo prestopiti (prerasti), iam excessit mi aetas ex magisterio tuo Pl., quo ultra eius iram excessuram fuisse L., cum libertas non ultra vocem excessiset L. je ostala le pri besedi, le na jeziku, excedere ultra fidem veri, supra usitatam rationem Val. Max., tantum ea clades excessit T. je bil tako čezmeren, hortante senatu, ut numerum augeret, iure iurando obstrinxit se non excessurum T. da ga ne bo prekoračil. β) (v govoru, spisu) od glavne teme zastraniti (zastranjati): excedere paululum ad enarandum, quam (kako) … L., in fabellam Sen. ph., si longior fuero in hoc, in quod excessi Plin. iun.
c) do česa dospeti, povzpeti se do česa: ad summum imperii vestigium Val. Max., eo laudis excedere T. povzpeti se do tolike slave.
č) časovno kam spadati: insequentia excedunt in eum annum, qui … L., pugna ad Trebiam in annum Flaminii non potest excessise L.
d) v kaj iziti, preiti, prehajati, prevreči se: quae (res) studiis in magnum certamen excesserit L., ne in altercationem excederet res L., in hoc … lacessiti principis ira excessit, ut … Vell.

— II. trans. (le poklas.)

1.
a) kak kraj zapustiti, (od)iti iz … umakniti se iz … : excedere curiam, urbem L., patrios muros Lucan.
b) kaj prestopiti (prestopati), prekoračiti: radicem montis S. fr., terminos agelli Val. Max.; (o rekah) stopiti čez, udariti čez … : Tiberis alveum excessit Plin. iun.; (o vodovju) iti čez kaj, sezati čez (nad) kaj, prestopiti kaj: ubi (flumen) adpositae crepidinis fastigium excessit Cu., stagnum altitudine genua non excedens Plin.; (o gorah) moleti nad kaj, vzdigovati se nad kaj: nubes excedit Olympus Lucan.

2. pren.
a) kako dobo prestopiti, prerasti: septimum mensem Col., annos decem Col., annum sextum natu Cael.
b) kako mejo ali mero prekoračiti (prekoračevati), preseči (presegati): tempus finitum L., modum L., Cu., modii mensuram L. epit., summam octoginta milium L., excessere metum mea bona O. moja sreča ne pozna strahu, fidem (vero) Vell., fidem veritatis Val. Max., fabae magnitudinem Plin., staturam iustam Suet., aequavit praestantissimorum gloriam aut excessit Suet., excedere fastigium equestre T. viteški čin, viteško dostojanstvo, excessā unione Tert.; v pomenu prekašati: nemine tantum ceteros excedente Iust.

Opomba: Sinkop. cj. pf. act.: excēssis = excēsseris Ter.

herauswachsen^* aus rasti iz; figurativ prerasti (kaj)

hinauswachsen^* über prerasti (kaj)

întréce întrec

I. vt.

1. prehitevati, prehiteti

2. presegati, preseči; preraščati, prerasti

II. vr. tekmovati

izrásti ìzrāstēm, izrástoh ȉzrāste, ȉzrāstao izrásla
1. zrasti: to je izraslo iz naroda
2. izrasti: izrasti iz haljina
3. prerasti: mi smo izrasli iz praznih filoloških zanovijetanja