Zadetki iskanja
- prekletnik [é] moški spol (-a …) der Verfluchte (ein -r)
- preklétnik (-a) | -ica (-e) m, f
1. uomo maledetto, donna maledetta
2. pren. (ničvrednež, ničvrednica) manigoldo (-a), infame
3. star. nemico (-a) - preklétnik m prokletnik
- ànatemnīk m, ànatemnjāk m
1. prekletnik, izobčenec
2. hudobnež
3. zli duh, hudi duh - anathĕma2 -atis, n (gr. ἀνάϑεμα)
1. prekletstvo in met. prekletnik: Eccl.
2. cerkveno prekletstvo (izobčenje) in met. prekletnik, izobčenec: Eccl. — Soobl. anathĕma -ae, f: Eccl. - klêtnīk m ekspr. prekletnik
- mèlūn -úna m (t. melûn, ar.) prekletnik
- proklétac -éca m prekletnik: svana svetac, a iznutra prokletac
- pròkletnīk m prekletnik
- pùsnīk -íka m
1. prekletnik, vražji človek: u ranu zoru pusnici (Nijemci) opkoliše selo i počeše da hvataju ljude
2. prekletnik (konj): dovede mu bez biljege vranca i na vrancu Latinku djevojku, no se pusnik k zemlji uvijaše od čistoga i srebra i zlata
3. zapuščen človek - reprobate [réprəbeit]
1. pridevnik
cerkev zavržen od boga, brezbožen; izprijen, pokvarjen, zakrknjen v grehu; nemoralen, moralno propadel
arhaično ne(po)raben
2. samostalnik
prekletnik, izgubljenec, brezbožnež; pokvarjenec, izprijenec, ničvrednež, nemoralen človek
the reprobate of the family figurativno črna ovca v družini
3. prehodni glagol
ne odobravati, ne prizna(va)ti, (ostro) obsoditi; zavrniti, odbiti, odkloniti
cerkev prekleti, obsoditi na večno pogubljenje - ἀνάθεμα, ατος, τό (ἀνα-τίθημι) prekletstvo, izobčenje; prekletnik, ἀνάθεμα ἔστω bodi preklet NT.
/ 1
Število zadetkov: 12