-
prekletstv|o [é] srednji spol (-a …) der Fluch, die Verdammung; religija die Verdammnis, das Anathema
-
preklétstvo cursedness; curse; malediction; imprecation
preklétstvo je nad menoj I am under a curse
-
preklétstvo malédiction ženski spol , imprécation ženski spol , exécration ženski spol ; (cerkveno) anathème moški spol
-
preklétstvo (-a) n maledizione; rel. anatema:
klicati prekletstvo nad koga maledire qcn.
-
preklétstvo s
1. prokletstvo: klicati prekletstvo nad sovražnika; prekletstvo je nad njim
2. zla sudbina, nesreća: spremlja ga prekletstvo prejšnjih rodov; zadelo ga je prekletstvo staršev; kraljično je rešil -a
kraljevu kćer je spasio, spasao od prokletstva
-
preklétstvo maldición f ; imprecación f ; (cerkveno) anatema m
-
preklétstvo -a s., прокля́ття -я с.
-
preklétstvo -a s blestem, anatemă
-
alámet m (t. alâmet, ar.)
1. znamenje, simptom
2. lepa priložnost, pravi čas
3. neurje, huda ura
4. prekletstvo
-
anàtema ž (gr. anathema) rel. anatema, prekletstvo, izobčenje: baciti -u na koga izobčiti, prekleti koga
-
anatema moški spol ženski spol izobčenje iz cerkve; prekletstvo
-
anathema [ənǽɵimə] samostalnik
prekletstvo, izobčitev iz cerkve; izobčenec, -nka
-
anathĕma2 -atis, n (gr. ἀνάϑεμα)
1. prekletstvo in met. prekletnik: Eccl.
2. cerkveno prekletstvo (izobčenje) in met. prekletnik, izobčenec: Eccl. — Soobl. anathĕma -ae, f: Eccl.
-
anathematizātiō -ōnis, f (anathematizāre) prekletstvo, prekletje: Eccl.
-
anathème [-tɛm] masculin anatema; izobčitev, izključitev iz Cerkve; izobčenec; prekletstvo; ostra graja
frapper d'anathème izobčiti
jeter l'anathème sur, lancer l'anathème contre (le gouvernement) obsoditi, rohneti nad (vlado)
-
ban2 [bæn] samostalnik
razglas
arhaično prekletstvo, izobčenje, prepoved; bojkot; ban
to put under a ban prepovedati, izobčiti
-
blestém -e n prekletstvo
-
cōnsecrātiō -ōnis, f (cōnsecrāre)
1. posveče(va)nje, posvetitev: Fl., domūs, aedium, bonorum Ci., an consecratio nullum habet ius, dedicatio est religiosa? Ci., unum ostende verbum consecrationis in ipsa tua lege Ci., c. legis aut poenae Ci. razglas neomajnosti; met. posvečena stvar, posvečeno: Vulg.
2. occ.
a) posvetitev podzemeljskim bogovom = prekletev, prekletstvo: capitis consecratione foedus sacrosanctum esse confirmas? Ci.
b) urok, uročitev, urekanje: Tert.; met. posvečeno sredstvo zoper urok, amulet: Lamp.
c) posvečevanje (posvetitev) duhovnikov, v duhovnika: pozni Icti.
3. posvetitev, pobože(va)nje: falsae consecrationes Lact.; poseb. (v cesarski dobi) poboževanje, pobožitev, sprejem cesarjev med bogove: Claudio (a senatu decretum) censorium funus et mox consecratio T., defunctum nullo praeterquam consecrationis honore dignatus Suet.
-
curse1 [kə:s] samostalnik
kletev, psovka; prekletstvo, šiba božja, nesreča
domačno menstruacija
not to care a curse niti malo se ne meniti
curses come home to roost kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade
curse of Scotland karo devetica
not worth a tinker's curse niti piškavega oreha vreden
curse on youl naj te vrag vzame!
-
cursedness [kə́:sidnis] samostalnik
prekletstvo