Franja

prekánjenec rusé moški spol , finaud moški spol , astucieux moški spol , malin moški spol , fin matois moški spol , roublard moški spol

prekánjenec (-nca) | -nka (-e) m, f furbo (a), furbacchione (-a), volpone; bertoldo:
velik prekanjenec furbo matricolato, furbo di tre cotte

prekánjenec -nca m previjanac, prevejanac, prepredenjak, lukavac

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

bertōldo m prekanjenec; hlinjeni bedak (kdor se dela neumnega)

camastrón moški spol zahrbtnež, prekanjenec

drittone m poveč. od ➞ dritto prekanjenec, zvitež, lisjak

finaud, e [fino, d] adjectif pretkan, zvit, zvijačen; masculin lisjak, zvitorepec, premetenec, prekanjenec; féminin prebrisanka

furbacchione m (f -na)

1. poveč. od ➞ furbo

2. šalj. prekanjenec, prekanjenka; prebrisanec, prebrisanka

furbo

A) agg. prebrisan, prevejan, zvit, lokav

B) m (f -ba) prekanjenec, prekanjenka:
furbo matricolato, di tre cotte prevejan lisjak, zvitež

prepredénko m, prepredènjāk -áka m, prepredenjáković m prepredenec, pretkanec, premetenec, prekanjenec, navihanec

Prōte͡us, gen. -eī in -eos, acc. -eum in -ea, voc. -e͡u, m (Πρωτεύς) Protêj (Prótej), morski bog na otoku Faros (Hom., Odiseja 4, 365), ki je bil prerok in je imel zmožnost spreminjanja v najrazličnejše podobe: V., O., Lucan., Stat., Hyg., Iul. Val. idr., Protei columnae V. (pesn.) Protejevi stebri = egiptovske meje; apel. Protêj (Prótej) = nestanoviten (neznačajen) ali zvit človek, vetrnjak ali prekanjenec: H.; od tod vzdevek filozofa Peregrina: immobilis conflagravit Peregrinum illum imitatus Protea cognomine philosophum clarum Amm.

serpēnte m

1. zool. kača:
serpente d'acqua belouška (Natrix natrix)
serpente corallo navadna koraljnica (Micrurus corallinus)
serpente di mare navadna morska kača (Laticauda laticauda)
serpente di mare pren. novinarska raca
serpente dagli occhiali naočarka, kobra (Naja naja)
serpente a sonagli (crotalo) prava klopotača (Crotalus)
l'antico serpente relig. skušnjavec, zapeljivec, zli duh
la fossa dei serpenti med. pren. umobolnica; oddelek za agresivne bolnike

2. kačja koža

3. pren. hudobnež, zlobnež; pog. zvitež, prekanjenec

4. ekon.
serpente europeo, serpente monetario evropska valutna kača

šéret m (t. širret, ar.) prekanjenec, premetenec, porednež

veterātor -ōris, m (veterāre (po)starati)

1. kdor se je v čem (pri čem) postaral, kdor je v čem (pri čem) ostarel (osivel), torej izkušenec, izurjenec, izvežbanec, izvedenec, spretnež, prekaljenec, rutiner, adj. izkušen, izurjen, izvežban, izveden, spreten, prekaljen, rutiniran: in causis privatis satis veterator Ci., in litteris Gell.

2. (v negativnem pomenu) lisjaški, prekanjen, prevéjan, prebrisan, presukan, prepréden, zvit, prefrigan, lokav, navihan: non sunt in disputando vafri, non veteratores Ci.; subst. (star) lisjak, prekanjenec, prevejanec, prebrisanec, presukanec, prepredenec, zvitež, zvijačnež, zvijačnik, lokavec, pravi lopov, prava baraba, navihanec, prefriganec: Ter. idr., ille veterator et callidus Ci., in hoc homo luteus etiam callidus ac veterator esse vult Ci., subridet Saturius, veterator Ci. stari lisjak.

3. star suženj (naspr. novicius): Icti.

zorrastrón moški spol prekanjenec, lisjak

ловкач m prekanjenec, prebrisanec

хитрец m prekanjenec, premetenec, zvitorepec, lisjak

pàljevina ž
1. palež, smod: ovdje zaudara na -u
2. požig: počinio je jedno razbojništvo i više paljevina
3. pogorišče: posavetuje seljake da seju lan po šumskim -ama
4. ekspr. prekanjenec -nka: čuvaj ga se, on je paljevina!; u mame rastu četiri sina, u kući jaganjci, na ulici -e

šérečina ž, m, šèrečina ž, m ekspr. velik prekanjenec