Franja

prejšnj|i (-a, -e)

1. der/die/das frühere, vorige; (poprejšnji) vorangehend, vorausgehend, vorhergehend, vorherig
prejšnji dan am Vortag
prejšnji mesec im Vormonat, od danes: im vorigen Monat
prejšnje leto im Vorjahr, od danes: voriges Jahr
prejšnji teden in der Vorwoche, od danes: vorige Woche
Vor- (govornik der Vorredner, najemnik der Vormieter, večer der Vorabend, instanca die Vorinstanz, življenje das Vorleben)

2. (nekdanji, bivši) vormalig, ehemalig, Alt- (kancler der Altkanzler, škof der Altbischof)

3.
čim prejšnji frühzeitig

4.
vračanje v prejšnjo obliko/prejšnji položaj … Rück-, Zurück-
( die Rückverformung, das Zurückschnellen …)

préjšnji precedent; former, earlier, prior; antecedent

préjšnja izdaja earlier (ali previous) edition
préjšnji primer precedent
préjšnji dan the day before, (on) the previous (ali preceding) day
préjšnji dogodek precedent
brez préjšnje napovedi without previous notice

préjšnji précédent, antérieur, antécédent, d'autrefois, d'auparavant, dernier ; (pretekli) passé

prejšnji dan le jour précédent
prejšnje leto l'an dernier, l'année passée (ali dernière, précédente)
prejšnje stanje l'état moški spol de chose antérieur
v prejšnjih časih autrefois, en d'autres temps, antérieurement

préjšnji (-a -e) adj. precedente, antecedente, passato, anteriore, scorso, di prima, avanti:
prejšnji odstavek il capoverso precedente
slika na prejšnji strani la foto alla pagina antecedente
prejšnji teden, prejšnji mesec la settimana passata, il mese passato, la settimana scorsa, il mese scorso
prejšnje težave so se vrnile i problemi di prima sono rispuntati

préjšnji -a -e raniji, pređašnji: prejšnji mož; prejšnji rodovi
raniji naraštaji; v -ih časih je bilo drugače

préjšnji precedente; anterior; pasado; último

prejšnje leto año m precedente (ali anterior)
prejšnji teden la semana pasada
v prejšnjih časih antiguamente, en tiempos pasados, en otros tiempos

préjšnji -a -e prid. precedent, anterior

prêjšnji prid., попере́дній прикм., мину́лий прикм.

prejšnji lastnik moški spol pravo der Vorbesitzer
prodaja prejšnjemu lastniku der Rückverkauf

aforegoing [əfɔ́:gouiŋ] pridevnik
prejšnji, predhoden

Altkanzler, der, prejšnji, nekdanji kancler

altro

A) agg.

1. drug, drugačen:
erano altri tempi bili so drugi časi

2. drug, ostal:
ero solo, gli altri ospiti se ne erano andati bil sem sam, drugi gostje so namreč odšli

3. nov, drugi:
sono sorte altre difficoltà pojavile so se nove težave
ripetilo un'altra volta ponovi še enkrat
un altro Casanova drugi Casanova

4. prejšnji, prihodnji:
l'altr'anno lani
l'altro giorno ondan, zadnjič, pred nekaj dnevi
ieri l'altro predvčerajšnjim
domani l'altro pojutrišnjem
l'altra domenica prihodnjo nedeljo
quest'altr'anno prihodnje leto

5.
chiunque altro kdorkoli drug
noi altri mi
voi altri vi

B) pron. drug:
un altro avrebbe agito diversamente kdo drug bi na tvojem mestu drugače ravnal
è diventato un altro postal je drug človek
è una ragione come un'altra to je razlog kot vsak drugi
alcuni vennero, altri no nekateri so prišli, drugi ne
si aiutano l'un l'altro pomagajo drug drugemu

C) m drugo:
non ho altro da aggiungere nič drugega nimam dodati
che altro ti manca? kaj ti še drugega manjka?
non fa altro che dormire ne počne drugega, kot da spi; samo spi
altro è dire, altro è fare eno je govoriti, drugo storiti
stupido che non sei altro! presneti tepec!
non ci mancava altro samo še tega je manjkalo
per altro sicer, vendar
più che altro predvsem
senz'altro seveda, vsekakor
un altro po' še malo
se non altro vsaj
altro che! kajpak! seveda!

antécédent, e [-sedɑ̃, t] adjectif predhoden, prejšnji; masculin prejšnji, podoben primer ali dogodek; grammaire odnosnica

les antécédents prejšnje življenje ali stanje, preteklost
les mauvais antécédents de l'accusé obtoženčeva slaba preteklost
les antécédents d'une affaire stanje (vzroki, izvor itd) pred zadevo
sans antécédents brezprimeren
sans antécédents judiciaires še ne kaznovan

antecedēnte

A) agg. predhoden, prejšnji

B) m

1. predhodni dogodek, antecedens

2. filoz. antecedens, prednji stavek

3. mat. predhodnik

antecedente prejšnji

antecedente m precedenčen primer
antecedentes pl prejšnje življenjske razmere, prejšnje življenje
sin antecedentes brezprimeren, nezaslišan

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

antérieur, e [-rjœr] adjectif sprednji, predidoči, prejšnji; preddoben; starejši (à kot)

face féminin antérieure sprednja stran
état masculin de chose antérieur prejšnje stanje
les pattes antérieures du chien sprednje noge pri psu
futur masculin, passé masculin antérieur predpretekli, predprihodnji čas
cet ouvrage est antérieur à l'autre to delo je starejše, je prej izšlo kot ono

anterior [æntíəriə] pridevnik (anteriorly prislov) (to)
prejšnji, starejši, predhodnji; sprednji

anterior (s)prednji, predhoden, (po)prejšnji

el domingo anterior prejšnjo nedeljo
mi anterior (trg) moj prejšnji (zadnji) dopis

anterior -ōris (ante)

1. krajevno = prednji: anteriores pedes Amm.; subst. anteriōra -um, n svet (zemljišče) spredaj: Amm.

2. pren.
a) časovno = prejšnji: Eccl.; adv. anterius prej: Iuvenc., Sid.
b) (po vrstnem redu) prejšnji: Cassian., numerus Boet.