Franja

preiskati (preiščem) preiskovati

1. prostor, zemljišče: absuchen, durchsuchen, z lučjo: ableuchten, peš: durchstreifen

2. vedenje ljudi, potek dejanja: untersuchen, durchforschen, ausforschen

3. medicina (jemanden) untersuchen, z zrcalom: eine Spiegelung machen

4. pravo opraviti preiskavo: eine Untersuchung/Strafuntersuchung vornehmen; hišno: eine Durchsuchung/Hausdurchsuchung vornehmen; telesno: eine Leibesvisitation vornehmen, ironično: (jemanden) filzen; poizvedovati: ermitteln, novinarji za članek: recherchieren

preiskáti preiskováti to search; (stanovanje) to ransack; to examine, to explore, to study; to overhaul; to inspect; (poizvedovati) to investigate, to inquire into

preiskal sem vse predale I went through (ali I searched through) all the drawers
preiskáti, preiskováti svoje žepe to look through one's pockets
dal se bom preiskáti, preiskováti pri zdravniku I am going to get the doctor to examine me (ali to give me a checkup)
preiskán searched through, searched all over; ransacked
preiskáti, preiskováti za (eventualno) orožje searched for weapons

preiskáti (lokal, hišo) perquisitionner, faire une perquisition, fouiller ; (tehnika) explorer, vérifier ; (bolnika) examiner ; figurativno (skrbno) sonder ; (natančno, temeljito) scruter

preiskati duševno stanje kake osebe soumettre quelqu'un à un examen mental
preiskati koga fouiller quelqu'un
dati se zdravniško preiskati se faire examiner par un médecin

preiskáti (-íščem) | preiskováti (-újem) perf., imperf.

1. esplorare, perlustrare, setacciare, perquisire, frugare:
preiskali so vso okolico, pa otroka niso našli fu perlustrata tutta la zona, ma del bambino nessuna traccia
ne meji so preiskali potnike al confine i passeggeri furono perquisiti
vse je preiskala, dokumentov pa nikjer aveva frugato dappertutto, ma i documenti non si trovavano

2. med. esaminare:
preiskati pacienta esaminare il paziente
pren. preiskati komu obisti mettere qcn. alle strette

3. jur. indagare, investigare; inquisire:
preiskati umor indagare sull'omicidio

4. redko (raziskati, raziskovati, proučiti, proučevati) studiare, esplorare:
preiskati razmere v kakem obdobju studiare le condizioni in un dato periodo

preiskáti -íščem, preišči -te i -ite, preiskal -ála
1. pretražiti: preiskati ves prostor okoli hiše; preiskati hišo, vse mesto
2. pretresti: preiskati kriminalni slučaj
3. pregledati: preiskati bolnika
4. pretražiti, istražiti, ispitati: preiskati morsko favno
5. preiskati komu obisti radikalno koga saslušati

preiskáti -íščem dov., обшука́ти -ка́ю док., обсте́жити -жу док., перешука́ти -ка́ю док., розшука́ти -ка́ю док.

preiskáti -íščem dov.
1. a scotoci
2. a examina; a cerceta
3. a prospecta, a percheziţiona, a investiga

preískati investigar; examinar; explorar ; jur indagar, pesquisar ; med reconocer, examinar ; (sondirati) sondar

ableuchten osvetljevati, osvetliti; preiskati

abstreichen^*

1. Schmutz von: očistiti z, obrisati, Schaum, Maschen: posnemati, posneti

2. abziehen von einer Summe: odšteti

3. (mit Scheinwerfern absuchen) presvetliti, preiskati

4. Vögel (wegfliegen): odleteti, zleteti

absuchen preiskati, preiskovati; (ablesen) Zecken, Raupen: obirati, obrati

anquīrō -ere -quīsīvī -quīsītum (ambi in quaerere)

1. (po)iskati, krog in krog iskati, ozirati se na vse strani: quaecumque ad vivendum necessaria sint, anquirere et parare Ci., qui... alterum anquirit, cuius animum... cum suo misceat Ci., anqu. aurum Fl.

2. pren. preisk(ov)ati, razisk(ov)ati, zasledovati: mens semper aliquid aut anquirit aut agit Ci., aut anquirunt aut consultant, conducat id necne Ci., nihil de alio anqu. Ci. ne radovedno brigati se za drugo, nec diu anquirendum, quin (ali) Agrippina... anteiret T.; (intr.) jur. preiskovati, kako kazen predlagati (svetovati): de perduellione L., de morte T. smrtno kazen predlagati; z gen. ali abl. kazni: capitis ali capite, pecuniā anqu. L. smrtno kazen, globo predlagati. — Od tod adv. pt. pf. anquīsītē skrbno preiskujoč, skrbno zasledujoč: anqu. quaerere, anquisitius disserere Gell.

āspiciō (adspiciō) -ere -spexī -spectum (ad in specere)

1. ugledati, zagledati, uzreti, opaziti, zapaziti (zapažati): si quicquam caelati aspexerat, manus abstinere non poterat Ci., propter quos hanc saevissimam lucem aspexerit Ci. je zagledal... „luč sveta“ = se je rodil, Daphnim aspicio V., aspicit hanc visamque vocat O.; z ACI: in species succedere quattuor annum aspicis O.; z dvojnim acc.: vinctos catenis liberos Ci., quem simul aspexit scabrum intonsumque Philippus H.; pesn.: sol aspicit Oceanum V. ali conopium H.; zopet uzreti, videti: o pater, en umquam aspiciam te? Pl., o rus, quando ego te aspiciam...? H.

2. (po)gledati kam, koga, na koga ali kaj: aspice huc Pl., intro aspexi Ter., me huc aspice Pl., quis liberos, quis coniugem aspicere poterat sine fletu Ci., simulacrum Cereris a viro aspici nefas fuit Ci., asp. vultum Ci., aspice vultus ecce meos! O., nemo lucem aspicere vult Ci. „gledati beli dan“ = živeti, tamquam ad aspiciendam lucem esse revocatum Ci. kakor ponovno oživljen, furtim... inter se aspiciebant Ci. so se spogledovali, aspice ad me Pl., aspice dum contra me Pl., cancri in obliquum aspiciunt Plin.; pogosto s kakim stranskim pomenom: Chabriam milites aspiciebant N. so strmeli nad Habrijo = so ga občudovali, quos (Lacedaemonios)... nemo Boeotorum ausus fuit aspicere in acie N. katerim noben Bojočan med bitko ni smel gledati v oči, hostem Ci., T. ali ora iudicum asp. Ci. sovražniku, sodnikom pogumno gledati v oči, illum aspice contra, qui vocat V.; pesn. z oculis idr.: nec Saturnius haec oculis pater aspicit aequis V., aspicit hanc torvis (sc. oculis) O. srepo pogleda, non duris vultibus asp. O., ne rectis quidem oculis (z uprtimi očmi) eum aspicere potuisse... aciem Augustus ap. Suet.; pesn. v vzklikih: quantas ostentant, aspice, vires! V., aspice, ut antrum sparsit labrusca! V.; z odvisnim vprašanjem: aspice, venturo laetentur ut omnia saeclo V., aspice, quo submittat humus formosa colores Pr.; abs.: en aspice! aspicite en! O., ubi ille... aspexit ac restitit et... quaesivit C.; occ. dobro si ogled(ov)ati, vpogled(ov)ati, poučiti (poučevati) se o čem, preisk(ov)ati, nadzorovati: opus admirabile O., dilue hoc crimen, dum ego tabulas aspicere possim Ci., non aspicies, ubi liqueris Anchisen? V. ne boš dobro pogledal? asp. res sociorum L., Claudium legatum ad eas res adspiciendas... senatus misit L., inde Boeotiam... adspicere iussi (legati) L., operibus adspiciendis operam dare L.

3. pren.
a) (o krajih) kam gledati = obrnjen biti, stati, ležati proti čemu: quod (tabulatum) aspiciat meridiem Col., ea pars Britanniae, quae Hiberniam adspicit T., terra ventosior, quā Noricum... adspicit T., quae (cryptoporticus) non aspicere vineas, sed tangere videtur Plin. iun., domus..., quae aspicit ad aquilonem Tert.
b) (duševno) pogledati, motriti, opaziti (opazovati), pomisliti (pomišljati), premisliti (premišljevati), ozreti (ozirati) se na kaj: neque tanta est in rebus obscuritas, ut eas non penitus vir ingenio cernat, si modo aspexerit Ci., ea, cum contemplari cuperem, vix aspiciendi potestas fuit Ci., aspice nos hoc tantum V. ozri se le v tem milostno na nas, pomagaj nam le takrat, aspice primordia gentis O., si genus aspicitur O.; z odvisnim vprašanjem: qualem commendes, etiam atque etiam aspice H., quin aspice, quantum aggrediare nefas O., aspice, quot locis vertatur terra Sen. ph.; z dvojnim acc., v pass. z dvojnim nom. = smatrati, šteti, imeti koga za kaj: quia malorum facinorum ministri quasi exprobrantes adspiciuntur T.; nam. tega: quas pro felicibus aspicitis Sen. ph.

aufklären

1. informirati (über o); (Aufklärungsarbeit leisten) razsvetljevati, Jugendliche: poučiti o spolnosti

2. ein Gelände, die chemische Struktur: preiskati, raziskati; Straftaten: raziskati, pojasniti; eine Frage, ein Irrtum: razčistiti

3. eine Flüssigkeit: zbistriti; das Wetter: zjasniti se, zvedriti se

aussuchen izbrati, izbirati; (auslesen) prebirati, prebrati; (suchen) preiskati

bàstisati -išēm (t. basty)
1. poteptati, uničiti, zatreti: da udarimo na Vasojeviće, da prokleto pleme bastišemo
2. planiti: taman mi o njemu govorasmo, a on bastisa na vrata
3. preiskati: bastisali mu kuću
4. naskočiti: kad Beograd Srbi bastisaše

beat up prehodni glagol & neprehodni glagol
napasti; preiskati, pretakniti (against)
navtika jadrati proti vetru

beat up eggs stepati jajca
beat up recruits novačiti
beat up the quarters of s.o. nepričakovano koga obiskati

calar suniti v, poriniti v, pahniti v, potisniti v; spustiti; na-, prevrtati; namočiti (kruh); izrezati, rezljati, narezati; preiskati; koga spregledati; napeti; vdreti v, prodreti

calarse vdreti v; splaziti se v; narediti si vstop v; zviška planiti
calarse el sombrero potisniti si klobuk globoko v obraz
calarse hasta los huesos do kože premočen biti (od dežja)

canvass¹ [kǽnvəs]

1. prehodni glagol
preskušati, preisk(ov)ati, pretresati; nabirati glasove, kupce, naročila

2. neprehodni glagol
agitirati

catar pokusiti, poskusiti; preiskati; opazovati; misliti na, skrbeti za; poiskati; premisliti, meniti, misliti

no catar mendrugo nobenega grižljaja ne zaužiti
¡cata! ¡cátala! glej! glej no!
cuando menos se cata uno prej kot si kdo misli; ko se človek najmanj nadeja
cátete ahí que... glej! nenadoma ...