Franja

prehit|eti [é] (-im) prehitevati koga - prej narediti, prositi: (jemandem) zuvorkommen, (iti mimo) vorbeigehen, vorbeiziehen an; pri dosežkih: (jemanden) überrunden; dogodke: vorgreifen, vorwegnehmen; čas: vorauseilen; z avtomobilom: überholen

prehitéti prehitévati to overtake; to outgo; to outpass; to pass by

tema ga je prehitela he was overtaken by darkness
moja ura prehiteva my watch is fast
prehitéti, prehitévati avto to pass a car
prehitéti, prehitévati koga v teku to outrun someone
prehitéti, prehitévati koga v hoji to walk faster than someone, to outstrip someone
prehitéti, prehitévati koga to get ahead of someone, (pustiti za seboj) to outdistance someone, (figurativno) to steal a march on someone

prehitéti dépasser, devancer, distancer, doubler, laisser en arrière, passer (devant), prendre les devants de, prendre (ali gagner) de l'avance ; familiarno décrocher, décramponner quelqu'un ; popularno gratter ; figurativno prévenir, anticiper, sauter

prehiteti drug avto doubler (ali dépasser) une voiture
prehiteti koga prendre le pas sur quelqu'un, gagner quelqu'un de vitesse, figurativno couper quelqu'un
pustiti se prehiteti céder le passage à quelqu'un
pustiti se prehiteti od tekmeca se laisser distancer par un concurrent

prehitéti (-ím) | prehitévati (-am)

A) perf., imperf.

1. superare, sorpassare; šport. anticipare; doppiare; polit. scavalcare:
prehiteti vozilo v zavoju superare, sorpassare un veicolo in curva
prehiteti nasprotnika anticipare l'avversario, giocare d'anticipo sull'avversario
avt. prepovedano prehitevati divieto di sorpasso

2. precorrere:
dogodki, ki prehitevajo čas avvenimenti che precorrono i tempi

3. (narediti kaj prej) prevenire:
prehiteti koga z odgovorom prevenire la risposta di qcn.

4. (pojaviti se prej) raggiungere, sopraggiungere:
bal se je, da jih prehiti noč temeva che sopraggiungesse la notte
človek, ki ga je prehitel čas individuo superato
pri pisanju spominov ga je prehitela smrt non riuscì a finire di scrivere le memorie perché lo sopraggiunse la morte
šport. prehiteti koga za krog doppiare il corridore di un giro

B) prehitéti se (-ím se) | prehitévati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. correre troppo; raccontare in modo slegato, sconclusionato

2. (prenagliti se) agire con precipitazione

3. (slediti si zelo naglo) precipitare:
dogodki se prehitevajo gli eventi precipitano

prehitéti -ím, prehiti -ite, prehltel -ela
I.
1. prestići, prestignuti, preteći: prehiteti voz, avto, vlak, koga z avtom
2. preduhitriti: prehiteti koga v razvoju; prehiteti koga pri snubitvi, koga s snubitvijo
3. zateći: noč nas je prehitela; dobro delo se ne da prehiteti
što je brzo, to je i kuso
II. prehiteti se prenagliti se, pretjerati (-ter-) u čemu, zaletjeti (-te-) se: vse premisli, nikoli se ne prehiti

prehitéti -ím dov., обмину́ти -ну́ док., ви́передити -джу док., перегна́ти пережену́ док., обігна́ти обжену́ док., об’ї́хати -ї́ду док.

prehitéti -ím dov.
1. a întrece
2. a depăşi
3. a preveni

prehitéti (se) a (se) precipita

adelantar naprej pomakniti ali spraviti, pospešiti, naprej poslati, prehiteti, preseči, izpopolniti; vnaprej plačati

adelantar la paga dati predjem na plačo
el enfermo adelanta mucho bolnik se mnogo bolje počuti
adelantarse napredovati, naprej iti, prehitevati (ura), prekositi; drzniti se
adelantarse a los demás prekositi ostale
adelantarse al deseo de algn ustreči želji

antecēdō -ere -cēssī -cēssum

1. iti (hoditi) pred kom ali čim, iti (hoditi) naprej ali spredaj,
a) krajevno; abs.: vehebatur in essedo tribunus plebis, lictores antecedebant Ci., praefecti, qui cum omni equitatu antecesserant C., tum antecedendo, tum retardando Ci., stellae tum antecedunt, tum subsequuntur Ci., aliquando umbra antecedit, aliquando a tergo est Sen. ph.; trans.: equitatus agmen Vercingentorigis antecesserat C., a. equitum turmas Cu., signa modico volatu Cu. z mero leteti pred...
b) časovno: iti pred čim = biti pred čim, (z)goditi (dogajati) se pred čim; z dat. in acc.: haec (dies) ei (diei) antecessit Ter., si hanc rem illa sequitur,... aut si huic rei illa antecedit Ci., exercitatio semper antecedere cibum debet Cels., nisi fortunam voluntas antecessit Sen. ph.; (krajevno in časovno) prehiteti, preteči koga ali kaj; abs.: magnis itineribus C., uno calculo Sen. ph. za en kamenček v prednosti biti (pri kockanju); trans.: legiones, aliquem biduo Ci., nuntios oppugnati oppidi famamque C., celeritatem famae Cu.

2. pren. biti pred kom, prednost imeti pred kom, preseči (presegati), prekositi (prekašati), nadkriliti (nadkriljati); večinoma trans.: reliquos scientiā atque usu nauticarum rerum C., multo ceteros rerum gestarum gloriā N., indole omnes reges, magnitudine rerum fidem Cu., ex tempore coactus dicere infinito se antecedebat Sen. rh., a. aliquem aetate Iust.; tudi: eum nemo in amicitia antecessit N.; v pass.: beneficiis praeeuntibus antecedi Aus.; redkeje z dat.: quantum natura hominis pecudibus... antecedat Ci., a. alicui aetate paulum Ci. malo starejši biti; pogosteje abs.: ea (filia), quae aetate antecedebat C. ki je bila starejša, ut quisque aetate et honore antecedit Ci. ima prednost, a. pretio Plin. dragocenejši biti. — Od tod adj. pt. pr. antecēdēns -entis, predhoden, prejšnji; krajevno: antecedente operis parte Plin.; časovno: a. annus Plin., Suet.; fil. a. causa Ci. predhodni (delujoči) vzrok: Ci.; tako tudi subst. antecēdēns -entis, n predhodno, kar se je prej dogajalo kot delujoči vzrok (naspr. consequens): Ci.; pogosto v pl. antecedentia (naspr. consequentia): Q., locus ex antecedentibus et conclusio e causis Ci.

anteeō -īre -iī (redko -īvī) (ante in ire)

1. krajevno: spredaj (naprej) iti ali hoditi, predhajati, iti (hoditi) pred kom ali čim; abs.: destricto gladio Ci., barbarum iubebat anteire Ci., a. pedibus, equo, vehiculo Suet.; z dat.: ut hic (lictores) praetoribus (urbanis) anteeunt, cum fascibus duobus Ci.; trans.: te ante͡it saeva Necessitas (nekateri pišejo: ante it) H., currum regis a. Cu.

2. časovno: prej biti, prej se (z)goditi (dogajati): si antissent (= anteiisent) delicta, poenae sequentur T.; dohiteti koga ali kaj, prestreči koga ali kaj, preprečiti, obrezuspešiti: id te oro, ut anteeamus Ter., vos aetatem meam honoribus vestris anteistis L., a. pericula, damnationem (veneno) T., incendium anteiit remedia T.

3. pren.
a) prehiteti, prekositi (prekašati), preseči (presegati); večinoma trans.: Sulpicius aetate illos anteit, sapientiā omnes Ci., a. aetate et consilio ceteros S. fr., omnes auctoritate N., cursus omnium O., multo ceteros regia stirpe T., questūs omnium T.; pesn.: qui candore nives ante͡irent, cursibus auras V.; v pass.: abs te anteiri putant Ci., a deterioribus honore anteiri Sen. ph.; redkeje z dat.: anteire alicui sapientiā, ceteris virtute Ci., auctoritati parentis T. mogočnejši biti kakor mati; z inf.: Sil.; abs. = odlikovati se: ut operibus anteire, sic aequitate superare C.
b) môči (na)prej določiti kaj, naprej vedeti: Sil.

Opomba: Pri pesnikih in v poklas. prozi izpada končni e besede ante: anteat O., antibo, antisse, antissent T.

anteveniō -īre -vēnī

1. koga prehiteti; z acc.: Metellum, exercitum Metelli S., cito agmine militem onustum T., antevenis tempus Cl.; redko z dat.: tempori huic hodie anteveni Pl.; abs.: anteveni aliquā Pl. prej priti, consul anteveniens extemplo proelium conseruit L.

2. pren.
a) prestreči (prestrezati), preprečiti (preprečevati), spodnesti (spodnašati), obrezuspešiti; z dat.: alicui temperi (o pravem času) Pl.; z acc.: consilia et insidias eorum S.; v pass.: quod compluriens usu venit, omni tempore anteventum esse e re publica credimus Ca. ap. Non.
b) koga preseči (presegati), prekositi (prekašati), prehite(va)ti, nadkriliti (nadkriljevati); z dat.: filio meo, omnibus rebus Pl.; z acc.: plerosque, per virtutem nobilitatem S.; abs.: ubi (beneficia) multum antevenere, pro gratia odium redditur T. kadar so presegle (kadar presegajo) to mejo.

antevertō, st.lat. antevortō, -ere -vertī -versum (-vortī -vorsum)

1. iti (priti) pred kom, predhajati, prehite(va)ti; abs.: neque a sole longius... discedit (stella Mercurii), tum antevertens, tum subsequens Ci., vidit necesse esse Miloni proficisci Lanuvium..., itaque antevertit Ci.; z dat.: miror, ubi ego huic antevorterim Ter.; pren.: maerores mi antevortunt gaudiis Pl. presega(jo), se sili(jo) pred...

2. pren.
a) (v delovanju) koga ali kaj prehite(va)ti, presegati; abs.: id ipsum cum tecum agere conarer, Fannius antevertit Ci.; z acc.: supplicium voluntaria morte Cod. I.
b) prednost da(ja)ti: Caesar omnibus consiliis antevertendum existimavit, ut Narbonem proficisceretur C. Cezar je imel pred vsemi drugimi načrti za potrebno,... — Dep. soobl. antevortor -vortī: rebus aliis antevortar, quae mandas mihi, Mnesilochum ut requiram Pl. vnemar puščam vse drugo, ker hočem izvršiti tvoje povelje, namreč poiskati Mnezihola.

anticipare v. tr. (pres. anticipo)

1. predčasno narediti, preložiti na zgodnejši čas:
anticipare la data del matrimonio preložiti poroko na zgodnejši datum
anticipare i tempi di qcs. pospešiti kako delo; biti pred časom

2. plačati, dati vnaprej:
anticipare lo stipendio vnaprej dati plačo

3. absol. priti prej; biti zgoden; prehitevati:
la primavera quest'anno anticipa letos pomlad prehiteva

4. objaviti (uradno neznane podatke):
hanno anticipato i risultati della ricerca objavili so ugotovitve raziskave

5. redko predvidevati, predpostavljati, domnevati

6. šport prehiteti:
anticipare un avversario prehiteti nasprotnika

anticipō -āre -āvī -ātum (ante in capere; prim. occupō)

1. naprej (predčasno) vzeti (jemati), preusvojiti (preusvajati) si: quod ita sit informatum anticipatumque mentibus nostris Ci. ker si naš um tako predstavlja in ima to prirojeno idejo, a. rei molestiam Ci. ep. vnaprej biti v skrbeh zaradi..., per compendia montis anticipata via est O. se je prej prehodila, se je skrajšala, a. ludos Suet. igre predčasno obhajati, mortem Suet. prej se usmrtiti.

2. prehite(va)ti; abs.: Varr. ap. Non., Lucr., Plin.; pren. z acc. = prekositi (prekašati), preseči (presegati): acumen Lucumonis Aus.

antivenire v. tr. (pres. antivēngo) knjižno prehiteti; preprečiti

aventajar prekositi, prehiteti; prednost dajati; imeti prednosti (odlike)

aventajarse izkazati se, odlikovati se

bump² [bʌmp]

1. prehodni glagol
udariti, treščiti, močno suniti, zadeti, raniti; prehiteti (čoln pri tekmi)
ameriško, sleng obstreljevati

2. neprehodni glagol (against, on)
zaleteti se; suvati; drdrati (voz); bukati (kot bukač) (from)
izriniti

bump race veslaška tekma med univerzama Oxford in Cambridge
to bump off ameriško, sleng nasilno odstraniti, ubiti

depăşí -ésc vt.

1. prehitevati, prehiteti

2. presegati, preseči, prerasti, preraščati

3. premagati, premostiti

dépasser [depase] verbe transitif prehiteti; prekositi; prekoračiti; presegati; čez glavo zrasti (quelqu'un komu); biti večji, daljši (quelque chose kot kaj); familier spraviti v začudenje, zbegati; ven štrleti

se dépasser samega sebe prekositi; prehiteti eden drugega
dépasser ses droits prekoračiti svoje pravice
dépasser les attentes, toutes les prévisions preseči pričakovanja, vsa predvidevanja
dépasser les bornes, les limites predaleč iti
dépasser quelqu'un de la tête biti za glavo višji od koga
dépasser un véhicule en haut d'une côte prehiteti vozilo vrh klanca
cela dépasse mes forces to presega moje moči
cela me dépasse temu nisem kos, to je pretežko zame
une telle insouciance me dépasse čudim se taki brezbrižnosti
nous avons été dépassés par les événements dogodki so nas prehiteli

devancer [dəvɑ̃se] verbe transitif prehiteti, preteči; biti, iti, priti (quelqu'un pred kom); pustiti za seboj, imeti prednost (quelqu'un pred kom); prekositi

devancer tous ses concurrents prekositi vse svoje tekmece
nous vous avons devancés au rendez-vous prej smo prišli na sestanek kot vi
devancer l'aurore, le jour vstati pred zoro
devancer les désirs de quelqu'un ustreči željam kake osebe, še preden jih le-ta izrazi
devancer l'appel (militaire) prostovoljno iti k vojakom pred vpoklicem svojega letnika