Franja

pregib moški spol (-a …) der Knick, die Knickstelle, der Kniff; die Faltlinie; v blagu: der Bruch, die Bruchstelle
komolčni pregib die Ellenbeuge

prȅgīb m, prégib m (ijek., ek.)
1. pregib: pregib na nozi
2. guba: pregib na hlačama, na pantalonima

pregíb anatomija joint, articulation; bend

pregíb pli moški spol , jointure ženski spol

pregíb (-a) m

1. anat. giuntura, articolazione

2. piega, flessione

3. margine, bordo

4. redko curva

pregíb m pregib, pregib, zglob: pregib komolca; kolenski pregib

pregíb pliegue m ; doblez f ; (pri likanju) raya f (hlač del pantalón)

pregíb -a m., згин -у ч., ви́гин -у ч., переги́н -у ч.

pregíb -a m
1. anat. articulaţie
2. îndoitură

ancyla -ae, f (gr. ἀγκύλη) pregib(nica), golen: Hier.

ānfrāctus, redko amfrāctus, -ūs, m (ambi in frangere)

1. pregib, krivina, ovinek, zavoj: figura circuli nihil incisum habet angulis, nihil anfractibus Ci., solis anf. Ci. krožna pot (kroženje, obhod) sonca (okrog zemlje) ali annui anfractūs Ci. letni obhod sonca (po nazoru starodavnikov), krožni tok leta.

2. ovinek, zavoj, okljuk poti in drugih zemljepisnih danosti: via altera longiorem habebat anfractum N., anf. viarum L., T., montium L., litorum L., Plin., callium Cu., curvo anfractu valles V., rectā regione, si nullus anfractus intercederet C., multiplices terrarum (zemeljskih plasti) anfractus Sen. ph., aurium curvi anfractus Arn. krivi prehodi.

3. pren.
a) „krive poti“, zvijače, zvijačnost (s katero mora odvetnik iskati pravico): vita tranquilla remota a iudiciorum anfractu Ci. od pravdnih zvijač; podobno: quae omnia infinitos anfractus habent Q. se da obravnavati po tisočerih poteh, na tisoč načinov.
b) (v govoru) ovinek, dolgoveznost, okolišenje: Q., quid opus est circuitione et anfractu? Ci., oratio sit circumscripta non longo anfractu Ci. z ne dolgo periodo.

Ausknicken, das, Technik pregib

bend² [bend] samostalnik
pregib; zavoj, ovinek
tehnično koleno
navtika vozel; prečna črta na grbu; goveje usnje za podplate

get a bend on you! podvizaj(te) se!
bend sinister prečna črta na grbu (kot znak nezakonskega rojstva)
on the bend nepošteno
to go on the bend krokati, pijančevati

bent² [bent] samostalnik
naklonjenost, pregib, krivina; nagnjenje
botanika šaš

it is out of my bent tega ne zmorem
to the top of one's bent kakor komu drago; do skrajnosti
full bent skrajnji napor
to take (ali go, flee) to the bent zbežati, ucvreti jo

Bruch¹, der, (-/e/s, Brüche)

1. zlom (auch von Knochen), Technik prelom, lom, (Bruchstelle) prelom, von Stoffen, Bändern (tudi Medizin): pretrg, im Deich: prebitje, udor, Bergbau zrušek; im Papierbogen: pregib, an der Hose: guba, figurativ prekinitev, eines Vertrages: kršitev, (Zerwürfnis) razkol

2. Mathematik ulomek (gemeiner pravi, unechter, uneigentlicher nepravi, ungleichnamige Brüche ulomki z različnimi imenovalci)

3. Medizin (Darmbruch) kila (eingeklemmt vkleščen)

4. Papiereinheit: tretjina pole

5. Jagd zadnji grižljaj zu Bruch gehen razbiti se, (zerfallen) razpasti; etwas zu Bruch fahren/fliegen razbiti

camptēr (campēr) -ēris, m (gr. καμπτήρ) pregib, zavihek: Pac. ap. Non.

convolution [kɔnvəlú:šən] samostalnik
zvijanje, ovijanje; zavoj, guba; pregib

corvadura ženski spol krivina, ovinek; pregib, zgib

crease¹ [kri:s] samostalnik
guba, zgib; pregib; uho (zavihan rob v knjigi)

(kriket) bowling crease črta pod vrati
popping crease črta za udarec

deflection, deflexion [diflékšən] samostalnik
odklon
tehnično upogib(anje), zvijanje, pregib