Franja

predírjati to race (ali to run) through; to run faster than

predírjati

predirjati razdaljo brez vmesnega postanka brûler une étape

predírjati (-am) perf. tr.

1. attraversare velocemente, al galoppo

2. sorpassare, superare (al galoppo)

predírjati -am
1. pretrčati, prejuriti: predirjati vso dolgo pot
2. nadjuriti, nadmašiti: beli konj je predirjal črnega

decurrō -ere dēcurrī (starejše dēcucurrī) dēcursum

I.

1. dol (navzdol) teči, dol hiteti, dol dirjati, dol peljati (voziti) se: cerva fugiens lupum e montibus exacta per campos inter duas acies decurrit L., eques Romanus elephanto supersedens per catadromum decucurrit Suet.; pren.: d. per vestigia paternae virtutis Iust. stopinje pobirati za očetovo krepostjo, posnemati očetovo krepost ali očeta v kreposti. Izhodišče s samim abl. ali s praep.: caprae decurrēre iugis L., d. cito (adv.) tramite V., clivo Capitolino Vell., ab agro Lanuvino H., ab arce V., ex arce L., de tribunali L., Smer v samem acc.: d. rus Ci. oditi na kmete; v acc. s praep.: ad naves C., ad mare L.; z adv.: d. sursum deorsum Plin.; pren.
a) (o vodi) teči, dreti: monte decurrens velut amnis H., saxosas inter decurrunt flumina valles V., amnis in mare decurrit L. se izliva, a te decurrit ad meos haustūs (do kraja, kjer jaz pijem) liquor Ph.; (o drugi tekočini): multa pituita decurrit Cels.
b) (o svetu) navzdol se razprostirati: a quibus (montibus) tota (India) decurrit in planitiem Plin.
c) (o ladjah) navzdol (pri)pluti: naves longae … in magnum portum Syracusas ex alto (z odprtega morja) decurrēre L., eo (tja) classis decurrit L., quo (kamor) classes decurrerent Auct. b. Afr., uti naves, quae frumentum subvectassent, onustae rudere decurrerent T.; pesn. (o osebah) = pluti, voziti se, jadrati: d. pelago aperto V., tuto mari (pren.), super aequora, celeri cymbā O.; abs.: puto te belissime cum Mescinio decursurum Ci. ep. da se … prepelješ (iz Grčije v Italijo).
č) čez kaj hiteti: d. per materiam stilo quam velocissimo Q. s kar najurnejšim peresom prek snovi hiteti, est usus quidam irrationalis, quem Graeci ἄλογον τριβήν (nerodno veščino) vocant, quā manus in scribendo decurrit Q.

2. (occ.) voj. navzdol se pomakniti (pomikati): milites ad flumen decucurrerunt C., cum ipsi ex montibus in vallem decurrerent C.

3. (z oslabljenim pomenom predloga de) sploh teči, (od)hiteti: Caesar ad cohortandos milites … decucurrit C., quam si (equus) in spatio (na dirkališču) decurreret N., ter circa accensos … decurrēre rogos V. so slovesno obhodili, visus decurrere piscis ad hamum H. da hitro plava k … ; occ. (voj.) v vrsti mimo korakati, poseb. pri (vojaškem) pregledu, defilirati, manevrirati (na vojaški vaji): crebro milites decurrere cogebat L., simulacrum decurrentis exercitus L., primo die legiones in armis … decurrerunt L. „so defilirale … v paradi“, quinto die iterum in armis decursum est L., mos erat lustrationis sacro peracto decurrere exercitum L., miles sine gladio decurrens Q., honori patris princeps ipse cum legionibus decucurrit T., circa quem (honoris tumulum) deinceps stato die quotannis miles decurreret Suet.

4. pren.
a) nagniti (nagibati) se k čemu, poda(ja)ti se v kaj, zateči (zatekati) se k čemu, h komu: ad haec extrema iura tam cupide decurrebas Ci., d. ad istam cohortationem Ci., omnium eo sententiae decurrerunt, ut pax … peteretur L., decurritur ad illud extremum … senatus consultum „dent operam consules … “ C., postremum eo decursum est, ut populus proconsuli creando … comitia haberet L., d. ad miseras preces H., ad medicamenta Cels., ad Philotam Cu., ad tacita suffragia quasi ad remedium Plin. iun., ad consulendum te Plin. iun., ad Alexandri exercitum, ad oraculum Iust., ideo se non illuc decurrere, quod promptum rescriptu T.
b) v govoru, pripovedovanju napredovati: plura de hoc, cum membratim historia decurret Plin., in hac (rerum repetitione) decurrendum per capita Q., quibus generibus per totas quaestiones decurrimus Q.; (poseb. o ritmu) = teči: versus semper similis est sibi et una ratione decurrit Q., rythmi, quā coeperunt sublatione ac positione, ad finem usque decurrunt Q.
c) (časovno) zdržema teči: origo domini decurrens ab Abraham ad Mariam Tert.

— II.

1. pren. poteči: nunc video calcem (gl. calx²), ad quam cum sit decursum, nihil sit praeterea extimescendum Ci., iam quadrigae meae decucurrerunt, ex quo podagricus factus sum Petr. = moje veselosti je konec.

2. trans.
a) preteči, predirjati, prehoditi (pot): septingenta milia passuum vis esse decursa biduo? Ci., quasi decurso spatio ad carceres a calce revocari Ci., decursa novissima meta est O. (pren.), noctis decurso itinere Pac. fr., vada salsa d. Cat. prepluti.
b) pren. preteči (pretekati) = preživeti (preživljati), dokončati, dovršiti: decurso aetatis spatio Pl., prope actā iam aetate decursāque Ci., decurso lumine vitae Lucr., d. spatium amoris Lucr., inceptum unā decurre laborem V. spremljaj me pri začetem delu, decursum vitae spatium O., d. vitam Pr., Ph., decurso iam gravissimo tempore Cels., rursus mihi videor omnium, quae decucurri, candidatus Plin. iun. kar sem doživel; occ.
a) (o)pustiti kaj, odvaditi (odvajati) se česa: d. vitia Ci. ep.
b) razpravljati, razložiti (razlagati): ista, quae abs te breviter de arte decursa sunt Ci., equos pugnasque virûm decurrere versu Stat. opevati.

ìskasati -ām predirjati: iskasati put od Kranja do Ljubljane

per-vēnor -ārī (per in venārī) loveč (na lovu) prehoditi, metaf. predirjati: urbem totam pervenarier Pl.

prejúriti prèjūrīm predirjati, prehiteti: prejuriti put, koga

prèkasati -ām prekasati, predirjati, prejahati v kasu

проноситься, пронестись mimo dirjati, predirjati; (pren.) šiniti (misel); hitro miniti; (pren.) (raz)širiti se (novica)

проскакивать, проскакать¹ mimo dirjati, predirjati (na konju); skakati, preskakati (na eni nogi)

brûler [brüle] verbe transitif (za)žgati, sežgati, smoditi, paliti, opeči, speči; pražiti (kavo); figuré diskreditirati

se brûler opeči se
brûler un cadavre sežgati truplo
brûler la cervelle à quelqu'un pognati komu kroglo v glavo
brûler ses doigts opeči si prste (tudi figuré)
brûler de l'encens devant quelqu'un komu kaditi (figuré), pretirano ga hvaliti
brûler un espion razkrinkati špijona
brûler une étape predirjati razdaljo brez vmesnega postanka; prehitro napredovati, hitreje kot predvideno se razvijati
brûler le feu rouge prevoziti rdečo luč
brûler une gare voziti skozi postajo brez postanka
brûler une leçon (neopravičeno) izostati od učne ure
brûler le pavé kot obseden dirjati, drveti
brûler les planches (théâtre) prepričevalno, sijajno igrati
brûler un signal prevoziti signal
brûler ses vaisseaux (figuré) vse mostove za seboj podreti, onemogočiti si vrnitev
cet appareil brûle peu d'électricité ta aparat porabi malo elektrike
se brûler avec de l'eau bouillante opariti se s kropom; verbe intransitif (z)goreti; plamteti, biti v plamenih; (pri)smoditi se (jed); pripekati
on brûle človek kar gori, tako je vroče
brûler d'impatience goreti od nestrpnosti
brûler sans flammes tleti
les pieds lui brûlent (figuré) tla mu gorijo, postajajo vroča pod nogami
les mains me brûlent zelo se mi mudi

postánek arrêt moški spol , étape ženski spol , halte ženski spol , escale ženski spol , station ženski spol

postanek po potrebi arrêt facultatif
postanek v vmesnem pristanišču relâche ženski spol
brez postanka sans s'arrêter, sans faire halte
polet brez postanka vol moški spol sans escale
napraviti več postankov faire plusieurs arrêts
predirjati razdaljo brez vmesnega postanka brûler une étape