Franja

predikat moški spol (-a …) das Prädikat (tudi slovnično)
vino s predikatom der Prädikatswein

predìkāt -áta m (lat. praedicatum) povedek: glagolski, imenski predikat

predikát gramatika predicate

predikátíven predicative

predikát gramatikalno (povedek) prédicat moški spol , attribut moški spol (du sujet)

predikát (-a) m

1. lingv. predicato

2. (vzdevek) attributo; titolo, soprannome:
glavna predikata naših izdelkov sta kvaliteta in funkcionalnost i due principali attributi dei nostri prodotti sono qualità e funzionalità

predikát m (lat. praedicatum) predikat, prirok

predikát gram atributo m , predicado m

predikát -a m., при́судок -дка ч., предика́т -а ч.

predikát -a m lingv. predicat

предика́т -а ч., povédek -dka m., predikát -a m.

povédek -dka m prirok, predikat

povédek -dka m., при́судок -дка ч., предика́т -а ч.

Prädikat, das, (-/e/s, -e) predikat; (Zensur, Note) ocena; grammatisch: povedek

praedicāmentum -ī, n (praedicāre)

1. (vnaprejšnje) (na)kaz(ov)anje (namigovanje, opozarjanje) na kaj: praedicamenta venturi unius verissimi iudicii Aug.

2. lastnost, značilnost, predikat, v pl. = categoriae: Aug., Isid.

predicado moški spol povedek, predikat

predicát -e n povedek, predikat

prédicat [-ka] masculin povedek, predikat

predicate¹ [prédikit] samostalnik
slovnica povedek, predikat
filozofija izpoved, izjava (o predmetu)

predicato m

1. jezik povedek, predikat

2. filoz. predikat, pridevek

3. častni pridevek:
essere in predicato di, per biti med kandidati za (funkcijo, čast ipd.)

prírok m lingv. povedek, predikat