Franja

predela|ti¹ [é] (-m) predelovati (prenarediti) (etwas) umändern, ändern, umarbeiten, eine Änderung vornehmen (an/bei); (še enkrat narediti) überarbeiten, na novo napisati besedilo: umschreiben, neu bearbeiten; tehnika aufarbeiten, aufbereiten, verarbeiten; (preoblikovati) umgestalten

predela|ti² [é] (-m) predelovati snov v šoli ipd.: durcharbeiten, figurativno durchackern

predélati predelováti to remake; to remodel, to recast; to reshape, to re-form; (napisano) to rewrite; to refashion; (surovine) to work something (into)

predélati, predelováti grodelj v jeklo to work pig iron into steel
predélati, predelováti mleko v maslo in sir to turn milk into butter and cheese, to produce butter and cheese from milk; (preštudirati) to study thoroughly, to go over
predélati, predelováti knjigo (preštudirati) predélati, predelováti to study intensively (ali pogovorno to swot up) a book
predélati, predelováti plašč ZDA to make over a coat

predélati remanier, transformer, refaire à neuf, reconstruire, raccommoder, retaper; retoucher, refondre

predelati knjigo retoucher à un livre (ali à un ouvrage)
predelati surovino transformer une matière première
predelana izdaja édition ženski spol refondue

predélati (-am) | predelováti (-újem) perf., imperf.

1. trasformare; lavorare:
večina grozdja se predela la maggior parte dell'uva viene trasformata
kvasnice predelajo sladkor v alkohol i saccaromiceti trasformano lo zucchero in alcol

2. obl. riadattare:
predelati obleko riadattare un vestito

3. rifare, rielaborare, ristrutturare, ritoccare, rimaneggiare, ricompilare:
predelati hišo rifare, ristrutturare la casa
predelati besedilo rimaneggiare, ricompilare un testo
predelati načrt rielaborare un progetto

4. ripassare, ripetere; studiare, imparare:
predelati učno snov ripassare la materia

predélati -am
1. preraditi: predelati groldje v sok; les, lan
2. prepraviti, podvrgnuti dopunskoj obradi: predelati dramo, načrt
3. proći, proučiti, obraditi: predelati slovnico za izpit

predélati rehacer ; (za film, za oder) adaptar ; (knjigo) refundir

predelana izdaja edición f refundida

predélati -am dov., перероби́ти -роблю́ док., перетвори́ти -ворю́ док.

predélati -am dov. a prelucra, a preface; a transforma, a modifica

adapt [ədǽpt] prehodni glagol
prilagoditi, prirediti, usposobiti, predelati, prikrojiti

to adapt into prirediti za
to adapt o.s. to prilagoditi se čemu

adaptá -éz vt./vr.

I. prilagajati (se), prilagoditi (se)

II. vt. preurediti, predelati, adaptirati

adaptar prilagoditi, adaptirati, preurediti, predelati, prezidati

adaptarse prilegati se, prav biti
adaptarse a las circunstancias prilagoditi se prilikam

ammodernare v. tr. (pres. ammodērno)

1. prenoviti, prenavljati; predelati, prekrojiti (po najnovejši modi):
ammodernare la foggia di un vestito prekrojiti obleko po najnovejši modi

2. posodobiti, modernizirati, izpopolniti:
ammodernare un metodo posodobiti metodo

ändern spremeniti, spreminjati (sich se); Kleidungsstücke: predelati

arrange [əréindž]

1. prehodni glagol
razvrstiti razmestiti; urediti; prilagoditi; predelati; prirediti, poravnati; določiti; pripraviti

2. neprehodni glagol (for za)
pripraviti se, poskrbeti; sporazumeti se, domeniti se

to arrange with s.o. about s.th. dogovoriti se s kom o čem
to arrange a quarrel poravnati spor
I will arrange for it za to bom poskrbel

arranger [arɑ̃že] verbe transitif urediti, uravnati, razporediti, razvrstiti; pripraviti, prirediti; organizirati; popraviti; predelati (tekst); poravnati (spor); zadovoljiti; populaire okrasti

s'arranger popraviti si, urediti si (obleko, pričesko); znajti se, dobro si napraviti, najti sredstva in pota (pour za); urediti se; juridique poravnati se, napraviti poravnavo, pogoditi se (z upniki); sporazumeti se, domeniti se; zadovoljiti se, biti zadovoljen (de z)
arranger une affaire urediti zadevo
arranger un pique-nique, un voyage organizirati, prirediti piknik, potovanje
il est difficile d'arranger tout le monde težko je zadovoljiti vse ljudi
cela m'arrange tout à fait to mi čisto ustreza, tako mi je čisto prav
arranger quelqu'un de la belle manière (familier) koga pošteno zdelati
cela s'arrange très bien to je kar dobro (urejeno), to kar ustreza
cela s'arrangera to se bo (že) uredilo, bo že boljše
ça m'arrangerait to bi mi ustrezalo, konveniralo
faire arranger sa montre dati si popraviti uro
avec lui, je m'arrangerai toujours z njim se bom vedno razumel
les choses ont l'air de s'arranger položaj je videti boljši
le temps s'arrange vreme se boljša
tout s'arrange! vse se uredi!
arrangez-vous pour avoir fini avant trois heures napravite tako, da boste končali pred tretjo uro
ne t'inquiète pas, je m'en arrangerai ne delaj si skrbi, bom že kako naredil, da bo prav
il s'est fait arranger (familier) pustil se je ogoljufati (prelisičiti, pretentati)

aufarbeiten obdelati, (nachholen) podelati, Möbel: restavrirati, Kleider: predelati, Material: porabiti

aufbereiten Wasser, Textilien, Schrott, chemisch: pripraviti, pripravljati; Erze: obogatiti, bogatiti, separirati, den Kaffee: predelovati, predelati, Daten obdelati, Zucker: pridobivati; aufbereiten zu predelati/predelovati v

concoquō -ere -coxī -coctum

1. v mehko (s)kuhati, prekuha(va)ti, razkuha(va)ti, (z)variti: c. (carnem) fervore flammae Acc. fr., odores concocti Lucr., echini, spondyli, mulli perturbati concoctique Sen. ph., c. remedia Macr. z dat. (s čim) sal nitrum sulpuri concoctum Plin.; occ.
a) v sebi prekuh(av)ati = prebaviti (prebavljati): Sen. ph. conchas Ci., cibum Varr., Ci., Cels., cibus facillimus ad concoquendum Ci.; abs.: pulcre c. Cat., etiam si non concoxerim Sen. ph., si (boves) melius concoquunt Col., somno c. Plin., toda mirifice concoquit (brassica) Ca. = pospešuje prebavo; (o stvareh) razkrojiti (razkrajati): sucum alienum … in venenum concoquit (boletus) Plin., terra acceptum humorem concoquens Plin., fenum in se concoquitur Col.; pren. se concoquere razkrajati se = izjedati se, ugonabljati se: ego me et concoquo et macero et defetigo Pl.
b) medic. (o tvorih idr.) narediti se: c. tumida Ca., dura, panos, suppurationes, tusses et duritias Plin., urina non concocta Cels. kalna; tudi abs. ali intrans.: vomicae panique difficile concoquentes Plin. ki se težko godijo.

2. pren.
a) v srcu (duši) prenesti (prenašati) = dobrodušno (ravnodušno, mirno) prenesti (prenašati), mirno nositi, (pre)trpeti: ut eius ista odia (= zavistne besede) non sorbeam solum, sed etiam concoquam Ci. ep. ne le da pogoltnem, ampak tudi prebavim, κρίσιν non c. Ci. ep., ut, quem senatorem concoquere civitas vix posset, regem ferret L., sicco ore famem c. Petr., bonum tuum concoquas Petr. uživaj svojo srečo.
b) duševno prebaviti (prebavljati) = α) (dobro) spozna(va)ti, doume(va)ti, razume(va)ti kaj, dodobra naučiti se česa: concoquamus illa; alioquin in memoriam ibunt, non in ingenium Sen. ph., cum multa percurreris, unum excerpe, quod illo die concoquas Sen. ph. β) v duši skuhati kaj = v duši predela(va)ti, natančno (dobro) premisliti (premišljevati), preudariti (preudarjati), izmisliti (izmišljati), izumiti (izumljati): tibi vero, Piso, diu deliberandum et concoquendum est, utrum potius Chaereae … an Manlio … credas Ci., iustitium c. et meditari Ci., omnia clandestina concocta sunt consilia L. so skovani, c. recordationem Q.

do over prehodni glagol
predelati; premazati