Franja

preboleva|ti [é] (-m) preboleti gerade an … leiden
že prebolevati schon über den Berg sein, kaj: schon genesen (von)

prebolévati (-am) imperf. glej preboleti | prebolevati

prebolévati -am
1. prebolijevati, prebolevati: prebolevati gripo
2. pregorijevati, pregorevati: prebolevati poraze, zaporedne izgube svojcev

prebolévati -am nedov.
1. a se vindeca, a se însănătoşi
2. a se consola

pekužívati -kùžujēm prebolevati

prebáljati prèbāljām prebolevati: od ujeda zmije se ne prebalja

prebolijèvati -bòlijevām (ijek.), prebolévati -bòlēvām (ek.) prebolevati, ozdravljati, obračati se, obrniti se na boljše: razbolje se Leka, nit umire ni prebolijeva

pregárati prègārām
1. prebolevati: pregarati sinovu smrt
2. odpovedovati se čemu, resignirati: pregarati svoju ljubav

pregorijèvati -gòrijevām (ijek.), pregorévati -gòrēvām (ek.)
1. pregorevati
2. prebolevati: pregorijevati smrt dragoga prijatelja

lectus² -ī, m (indoev. kor. *legh- ležati; prim. gr. λέχος postelja, λέκτρον ležišče, posteljica, maternica, tabor, ἄλοχος posteljna družica = soproga, λέκτο, ἔλεκτο legel je, λόχος ležišče, zaseda, porod, λεχώ „posteljnica“ = porodnica, lat. lēx, lectīca, sl. leči, ležati, (po)ložiti = hr. lèći (lȅžēm, lȅgnēm), sl. lega, got. ligan = stvnem. liggen = nem. liegen, got. lagjan, stvnem. lāga = nem. Lage) ležišče, in sicer

1. postelja (za spanje): lecti loris subtenti Ca., l. cubicularis Ci. postelja za spanje, lecto teneri Ci. ali in lecto esse Ci. leže bolehati, v postelji prebolevati, descendere lecto Tib., surgere lecto Pl., l. argenteus Cu.; occ. poročna ali zakonska postelja, večinoma s pristavkom genialis Ci., H., iugalis V. ali adversus Pr. (ker je stala v atriju nasproti vrat); meton. l. caelebs O. samska postelja, postelja samca, samsko življenje, foedera lecti O. zakonska zveza, l. vacuus Pr. brez druga ali družice, brez ljubezni.

2. obmizno ležišče, obmizni blazinjak: sternite lectos Pl. = pogrnite (mizo)!, lectus est stratus Pl., non quaero unde habueris L tricliniorum lectos Ci., recumbere lectos H., in imo lecto residere Suet., l. ligneus Sen. ph., tricliniaris Plin., Lamp., convivalis T.

3. počivalnica za branje, pisanje in učenje (kar so Rimljani počeli večinoma leže), učni blazinjak: quaedam lectum et otium et secretum desiderant Sen. ph.

4. slovesno ozaljšan mrtvaški oder: flebis et arsuro positum me … lecto Tib., l. funebris Val. Max., lecto funebri aptatus Petr., in lecto componi Sen. ph., corpus denique ipsum impositum lecto erat Q., lectum in forum detulerunt Suet. — Soobl.
a) lectus -ūs, m: Pl., Corn. ap. Prisc., Sen. ph.
b) lectum -ī, n: Ulp. (Dig.)

preboléti (-ím) | prebolévati (-am) perf., imperf.

1. vincere una malattia, ristabilirsi da una malattia (tudi pren.):
prebolevati krizo superare una crisi

2. consolarsi, rassegnarsi; dimenticare, vincere il dolore:
materine smrti ni mogel preboleti non poteva consolarsi della morte della madre