Franja

prebivalstv|o srednji spol (-a …) die Bevölkerung (agrarno Agrarbevölkerung, celokupno/celotno Gesamtbevölkerung, civilno Zivilbevölkerung, lokalno/krajevno Ortsbevölkerung, mestno Stadtbevölkerung, podeželsko Landbevölkerung, svetovno Weltbevölkerung, Erdbevölkerung); die Einwohnerschaft
stalno prebivalstvo die Wohnbevölkerung
kmečko/podeželsko prebivalstvo das Landvolk
gibanje prebivalstva die Bevölkerungsbewegung
gostota prebivalstva die Bevölkerungsdichte
popis prebivalstva die Volkszählung, die Personenstandsaufnahme
število prebivalstva die Bevölkerungszahl
upadanje prebivalstva die Bevölkerungsabnahme
oropati prebivalstva epidemija deželo ipd.: entvölkern

prebiválstvo population; inhabitants pl

stalno prebiválstvo resident population
civilno prebiválstvo civil(ian) population
padec prebiválstva fall in population
prirastek prebiválstva increase (ali rise) in population
kmečko (mestno) prebiválstvo rural (urban) population
presežek prebiválstva surplus population
štetje prebiválstva census
gostota prebiválstva population density
gosto prebiválstvo populousness, populosity

prebiválstvo habitants moški spol množine , population ženski spol

aktivno, neaktivno prebivalstvo population active, à charge
civilno prebivalstvo population civile
kmečko prebivalstvo population agricole
naraščanje prebivalstva augmentation ženski spol (ali accroissement moški spol) de la population
mestno, podeželsko prebivalstvo population des villes (ali urbaine), de la campagne (ali rurale)
preštevilno prebivalstvo surpopulation ženski spol
prvotno prebivalstvo population autochtone

prebiválstvo (-a) n popolazione; popolo; gente:
prebivalstvo narašča la popolazione cresce
popis, štetje prebivalstva il censimento della popolazione
podeželsko, mestno prebivalstvo la popolazione delle campagne, delle città
tržaško prebivalstvo la gente di Trieste, i triestini

prebiválstvo s stanovništvo, stanovništvo

prebiválstvo población f ; habitantes m pl ; vecindario m

število prebivalstva número m de habitantes, población f
mestno (podeželsko) prebivalstvo población urbana (rural)
štetje prebivalstva censo m

prebiválstvo -a s., насе́лення -я с., народонасе́лення -я с.

prebiválstvo -a s populaţie

stalno prebivalstvo srednji spol die Wohnbevölkerung

Bevölkerung, die, prebivalstvo, populacija (in der pri)

Einwohnerschaft, die, (-, -en) prebivalstvo

habitant, e [abitɑ̃, t] masculin, féminin prebivalec, -lka, stanovalec, -lka; pluriel prebivalstvo; populaire mrčes

habitants du pays domačini, tuzemci
habitants de la maison hišni stanovalci
habitants de la ville meščani
(militaire) chez l'habitant v zasebnih stanovanjih

población ženski spol prebivalstvo; naselje, kraj, mesto, vas, zaselek

censo de (la) población ljudsko štetje

popolazione f

1. prebivalstvo; pren. populacija, prebivalci:
la popolazione della campagna, della città podeželsko, mestno prebivalstvo
popolazione marina morski prebivalci

2. ekst. narod

pōpolo m

1. narod; ljudstvo; prebivalstvo:
il popolo francese francoski narod
il popolo di Trieste Tržačani
a furor di popolo po soglasni volji ljudstva
a voce di popolo na splošno zahtevo

2. nižje ljudstvo, živelj:
provenire dal popolo biti preprostega rodu
figlio del popolo sin preprostih staršev
donna del popolo žena iz ljudstva, preprostega rodu
popolo bue slabš. neuko, topoumno, nekritično ljudstvo

3. ekst. narod, ljudstvo, rod:
un popolo barbaro, civile barbarsko, omikano ljudstvo
popolo di Dio božje ljudstvo
il popolo delle api čebelji rod

4. množica

populácija ž (fr. population, lat. populus)
1. prebivalstvo: populacija Slavonije
2. biol. populacija: biljne, životinjske -e
3. populacija: studenti su deo univerzitetske -e

populación ženski spol prebivalstvo

populāris -e, adv. populāriter (populus1)

I. k ljudstvu sodeč

1. ljudski, ljudstva (gen.), ljudstvu namenjen, od ljudstva izhajajoč, za ljudstvo določen, občen, splošen, poljuden: coetus Ci., opinio Ci. obče (splošno) mnenje, leges (naspr. lex caelestis) Ci., civitas, res publica Ci., (naspr. regia civitas) Ci. republika, demokracija, demokratija, vladavina ljudstva, ljudovlada, narodovlada, aura, ventus Ci. naklonjenost, gloria Ci. pri ljudstvu, munus Ci. za ljudstvo, verba Ci. ljudski, domači izrazi, carmen Sen. tr. ljudska pesem, oratio Ci. govor, govorjen ljudstvu, nagovor ljudstvu, populariter annum solis reditu metiri Ci. (po) ljudsko, kakor ljudstvo, „po domače“, parvuli et trivialiter et populariter instituti Arn.; subst. populāria -ium, n sedeži za ljudstvo v gledališču: Suet.; occ. preprost, navaden: Ca., Col., homo Vulg. prostak, populariter loqui, scribere Ci. preprosto, „po domače“.

2. priljubljen pri ljudstvu, ljudstvu ljub (drag): sacerdos Ci., minime populare ministerium L., censorium nomen populare factum est Ci., quo nihil popularius est L., vidi ego laetantis, popularia nomina, Drusos legibus immodicos ausosque ingentia Gracchos Lucan.

3. ljudstvu naklonjen, ljudoljub(en), prijatelj ljudstva, demokratski, occ. (v negativnem pomenu) poganjajoč se za ljudsko naklonjenostjo, prizadevajoč si za ljudsko naklonjenost, demagoški, prevratniški, prevraten, revolucionaren: homo, cives, imperium Ci., vir L. prijatelj ljudstva, ljudoljub, animus vere popularis (naspr. contionator) Ci., cui ingenium magis populare erat L. ki se je znal bolj prikupiti ljudstvu, ratio Ci. demagoštvo, demagogija, quaedam ex orationibus eius eo contumeliosa in Vitellium et pro se ipso popularia T. mereč (ciljajoč) na ljudsko naklonjenost, populariter agere Ci. demagoško, kot demagog, contiones seditiose ac populariter concitatae Ci., unum (sc. genus librorum) populariter scriptum, alterum limatius Ci.; subst. populāres -ium, n demokráti, populár(j)i, ljudska stranka (naspr. optimātēs): alteri se populares, alteri optimates et haberi et esse voluerunt Ci., populares Polyperchonti favebant, optimates cum Cassandro sentiebant N. —

II. k istemu ljudstvu spadajoč

1. domač, rojaški, rojakov (gen.), tuzemski: leaena, flumina O., ramus popularis olivae O., fortunae Ap. rojakov; subst. populāris -is, m, f rojak, rojakinja: quae res indicabat popularis esse S., Solon, popularis tuus Ci., popularis Arachne O.; occ. (so)udeleženec, (so)udeléžnik, sodelavec, (so)déležnik: sceleris, coniurationis S.; poseb. tovariš, prijatelj, (so)drug: Ter., Sen. ph.

2. k prebivalstvu kakega mesta ali kake province sodeč = ljudski: annona p. Icti. javni žitni trg, plausus pozni Icti. ljudska naklonjenost; subst. populāres -ium, m prebivalci, prebivalstvo kakega provincialnega mesta: ob ambiguos popularium animos T., quies popularium Icti., universi cives ac populares pozni Icti.

populāritās -ātis, f (populāris)

1. ljubezen do ljudstva, naklonjenost ljudstvu, ljudoljubje, priljudnost, priljubljenost, zaupljivost, popularnost, (v negativnem pomenu) hlepenje po ljudski naklonjenosti, stremljenje za ljudsko naklonjenostjo, demagoštvo, demagogija, populariteta: Plin., Amm., quanto rarior apud Tiberium popularitas, tanto laetioribus animis accepta T., unde Spuri Maeli Marcique Manli popularitas signum adfectati regni est existimatum Q., pari popularitate damnatos relegatosque restituit Suet., maxime autem popularitate efferebatur Suet., ne quid popularitatis praetermitteret, nonnumquam in thermis suis admissa plebe lavit Suet., libertate gravem pia Catonem et gratum popularitate Magnum Stat.

2. rojaštvo: et tu edepol, quisquis es: et siquid opus est, quaeso, dic atque impera popularitatis causa Pl.; metaf. (so)udeležba: Don.

3. prebivalstvo: Tert.

populáţie -i f prebivalstvo, populacija