Franja

prebival|ec moški spol (-ca …) der Bewohner (drevesni živalstvo, zoologija Baumbewohner, doline Talbewohner, marše Marschbewohner, obale Küstenbewohner, obmejnega kraja Grenzbewohner, puščave Wüstenbewohner); dežele: der Einwohner; mesta: der Städter, majhnega: Kleinstädtler, velikega: Großstädter, Großstadtmensch; doma za ostarele, zapora ipd.: der Insasse
pri krajevnih imenih tudi z izpeljankami: prebivalec Laponske der Lappländer
Baltika der Balte
južnopacifiških otočij der Südseeinsulaner
mesta Linz der Linzer
mesta Lübeck der Lübecker
mesta Riga der Rigaer
število prebivalcev die Einwohnerzahl

prebiválec inhabitant; resident; dweller; (prehoden, začasen) temporary resident, arhaično sojourner

prebiválec planeta denizen of a planet

prebiválec, -lka habitant, -e moški spol, ženski spol

prebivalec v gorah montagnard moški spol
prvotni prebivalci premiers habitants, habitants primitifs, aborigènes moški spol množine, autochtones moški spol množine

prebiválec (-lca) | -lka (-e) m, f abitante; ekst. abitatore:
prebivalec mesta, vasi cittadino, paesano
prebivalci mest cittadinanza
gozdni, vodni prebivalci abitatori delle foreste, delle acque
prebivalci naše hiše inquilini
višina narodnega dohodka na prebivalca reddito nazionale pro capite
geogr. prebivalec Aoste, Bergama, Ljubljane, Trsta aostano, bergamasco, lubianese, triestino

prebiválec -lca (uc) m stanovnik, stanovnik: mestni prebivalec
gradski stanovnik

prebiválec, prebiválka habitante m/f ; (kraja, mestne četrti, hiše) vecino m , -na f

prvotni prebivalci habitantes m pl primitivos; aborígenes m pl; primeros habitantes m pl; (najemnik) inquilino m, -na f

prebiválec -lca m., жи́тель -я ч., ме́шканець -нця ч.

prebiválec -lca m (-lka -e ž) locuitor (-oare)

abitante m, f prebivalec, prebivalka

abitatore m (f -trice) knjižno prebivalec, prebivalka

adiacēnse

A) agg. geogr. ki se nanaša na Ajaccio

B) m, f prebivalec, prebivalka Ajaccia (na Korziki)

Bewohner, der, (-s, -) stanovalec, eines Gebietes: prebivalec

cariōca f

1. karioka (vrsta južnoameriškega plesa)

2. m, f prebivalec, prebivalka Ria de Janeira

colō -ere, coluī, cultum

1. agr. obdel(ov)ati, (vz)gojiti, vzgajati: praedia Ci., Col., agrum L., Eutr., ager Campanus colitur a plebe Ci., qui ruri habitarit et in agro colendo semper vixerit Ci., c. agros Ci., C., N., Cu., Col., rus V., rura Cat., Tib., Col., arva H., O., Q., fundum Ca., Varr., H., glaebam O., solum, terram Col., hortum Cu., hortos V., O., dura cultu haec plaga est L. težko je obdelovati, c. vitem Ci., Gell., arbores H., Gell., ne arva simul et vineta et oleas et arbustum colant Q.; s proleptičnim obj. gojiti: c. fructus V., fruges, poma O.; occ. s poljedelstvom se ukvarjati, kmetovati: Dig., duo … spectasse videntur Italici homines colendo, possentne … Varr., qui colendi aut pascendi causā esse in agro consuerant Ci., colendi haud facilem esse viam V.; od tod

2. sinekdoha bivati, naseljen (doma) biti v kakem kraju, prebivati, stanovati
a) brez obj.: hic Pl., Maurusii prope Oceanum adversus Gades colunt L., c. supra Bosporum Cu., ultra Tanaim usque ad Thraciam Cu., colunt discreti ac diversi, ut campus placuit T.
b) z obj.: homines, qui has nobiscum terras colunt Ci., c. Hibernum L. ob Hibernu prebivati, regionem ultra Istrum iacentem Cu.; v pass.: colitur ea pars frequentissime Ci. je najbolj poseljen; pesn.: me iuvat in prima coluisse Helicona iuventa Pr. da sem pesnil že v zgodnji mladosti; pogosto o božanstvih, ki jih častijo v kakem kraju: Cat., deos deasque veneror, qui hanc urbem colunt Pl., dii, qui hanc urbem, hos sacratos lacus lucosque colitis L., (Carthago), … quam Iuno fertur … coluisse V., nymphisque colentibus undas O.

3. skrbeti za kaj, za koga, negovati: genus hominum Pl., ille (Iuppiter) colit terras V., dum (Castor et Pollux) terras hominumque colunt genus H.; occ.
a) z živežem preskrbeti (preskrbovati), zalagati, živež dajati, preživljati: c. domicilia Varr. ap. Non. ugodno za bivanje napraviti, neque milites artē (skopo) colam, me opulenter (obilno) S.
b) (o)krasiti, (o)zaljšati, (o)lepšati: corpora si veteres non sic coluere puellae O., formam augere colendo O., thalami ebore culti O., c. capillos Tib., bracchia et lacertos auro Cu., domos vivo Petr.
c) (duševno) (vz)gojiti, omikati, izobraziti (izobraževati), blažiti, poblažiti (poblaževati), (o)plemenititi: genus orationis Ci., pectus ingenuas per artes O., ingenium singulari rerum militarium prudentiā Vell.
č) skrbno gojiti, negovati, izvrševati, opravljati, skrbeti za kaj, držati se česa, v čislih imeti, čislati: pietatem Pl., amorem Pl., V., Tib., amicitiam Pl., Ci., amicitiam populi Romani S., amicitias Ci., amicitiam cum fide Cu., fidem Ci., Cu., fidem rectumque O., iustitiam et liberalitatem Ci., diligentiam Ci., pudorem ac pudicitiam Ci., in officio colendo sita est honestas, in neglegendo turpitudo Ci., studia haec in Latio tum vehementius colebantur Ci., c. artes pessumas S., et patrias artes militiamque colant O., artes liberales studiosissime c. Suet., ius religiose Corn., ius ac fas L., pacem L., bonos mores S., morem Plin. iun., vitam Pl., V. (življenje) živeti, brevem vitam Pl., vitam illam inopem Ter., nec victum nec vitam illam Ci. ep., aevom Lucr. preživljati, aurum Pr. biti hlapec zlata.

4. božanstva idr. z darovi, obredi, uslugami (po)častiti, moliti, spoštovati: deos Ci., L., O., Siculi Hennensem Cererem maxime colunt Ci., maiores in deorum numero c. Ci., deûm maxime Mercurium solunt C., Phoebe, … si te coluique coloque O., c. Latonam per aras, deum pietate ali templis O., Apollinem eximia religione Cu., reges inter deos Cu.; v pass.: cura pii diis sunt et qui coluere, coluntur O., o colendi semper et culti (sc. Phoebĕ et Diana) H., ubi pro deo vates antiquus colitur L. po božje, id, quod pro deo colitur Cu., cum se templis et effigie numinum, per flamines et sacerdotes coli vellet (Augustus) T.; occ.
a) kak kraj ali tisto, kar je v njem, kot sveto častiti: Musarum delubra Ci., sacra Musarum O., in sacrarium, quod summa colebatur caerimonia N., c. sacellum sanctissime N., aram ritu alicuius dei L., sanctas aras O., templum miro honore V., templa O., Bellonae templum tanta religione colitur, ut … Auct. b. Alx., simulacrum supplicationibus c. Suet.
b) praznike idr. obhajati, posvečevati, izvrševati, vršiti: quae sacra maiores nostri coluerunt Ci., c. sacra Musarum O., festa caesā sue O., morem sacrum V., religiones pie magis quam magnifice L.; pren.: sacra litterarum c. Q.
c) komu uslužen biti, služiti, koga ali kaj častiti, spoštovati, visoko ceniti: quem patris loco colere debebas Ci., hospites colere atque observare Ci., litteris absentem coli ab aliquo N. prejeti pismene dokaze spoštovanja od koga, nomen ipsum (regis) colere venerarique Cu., c. externos et adulari T.; z abl. instrumenti: c. aliquem donis L., honoribus muneribusque L. s častmi in darovi obsipavati, c. aliquem summā observantiā Ci., tantā veneratione pulcherrimum opus colebatur Plin. iun.; včasih v slabem pomenu: cum de Siculis male mereretur, civīs Romanos coluit, iis indulsit Ci. — Od tod

1.
a) subst. pt. pr. colēns -entis, m prebivalec: Antrona voluntate colentium recepit L.
b) adj. pt. pr. colēns -entis časteč; kot subst. z gen. častilec, častitelj: religionum Ci.

2. adj. pt. pf. cultus 3, adv. -ē
a) vzgojen, obdel(ov)an, zasajen: ager, qui nulla ex parte fuit cultus — nunc est cultissimus Ci., loci c. Ci., horti c. O., quos, cumque feret cultus tibi fundus honores H., fundus cultior Q., loca cultiora Cu., rus cultissimum Col., materia (les) culta et silvestris Ci.; subst. culta -ōrum, n obdelana zemlja, nasadi: Front., an culta ex silvestribus facere potui? L., culta evastata sunt bello L., per pinguia culta V., Democriti pecus edit agellos cultaque H., culta et dumeta Col.
b) s hrano vzgojen, rejen, prehranjen: bene c. Aug.
c) lepo opravljen, naličen, okrašen, ličen, zal, čeden: adulter O., non bene culta puella O., femina cultissima O., turba muliebriter culta Cu., sacerdos veste candidā cultus Plin., matrona culta purpurā Suet., minister, quo nec filia cultior nec uxor Mart., lectulus … cultius stratus Val. Max., cultius progredi Iust.; o pesniku: discentur numeri, culte Tibulle, tui O. lični.
č) olikan, omikan, izobražen, uglajen: Gell., Aur., animi non omnes culti fructum ferunt Ci., c. carmina O., corporum habitum et nitorem cultiora quam pastoralia esse L., cultiora tempora et ingenia Cu., turba cultior Sen. ph. bolj omikano občinstvo, vita cultior Iust., culte loqui O. ali dicere Sen. rh., Q., cultius dicere Sen. rh., T.; subst. cultiōrēs -um, m bolj izobraženi ljudje, izobraženci: Front.

colonial² [kəlóunjəl] samostalnik
prebivalec, -lka kolonije; naseljenec, -nka, kolonist(ka)

colōnus -ī, m (colere)

1. kmet, kmetovalec, poljedelec, vaščan: Ca., Varr., O., Sen. ph., optimus c. Ci., ruris c. H., ante Iovem nulli subigebant arva coloni V., hiems ignava colono V.

2. occ. zakupnik: Col., Plin. iun., Dig., Caecina rationes a colono accepit Ci., colonus habuit conductum de Caesennia fundum Ci., quas (naves) … servis, libertis, colonis suis compleverat Ci.

3. naselnik, naseljenec: L., Vell., alterum (genus) colonorum, quos T. Manlius deduxit Agrigentum Ci., Chersonesum colonos mittere N., Tyrii coloni V. naselniki iz mesta Tira, Ausonii Troiā gens missa coloni V. (ker so se imeli za potomce Trojancev), Tibur Argeo positum colono H.

4. pesn. prebivalec, stanovalec: haec mea sunt, veteres migrate coloni V.; šalj. kot psovka: catenarum colonus Pl. „verižni naselnik“ = kaznjenec.

commorant [kɔ́morənt]

1. pridevnik
stanujoč, bivajoč

2. samostalnik
prebivalec, stanovalec

denizen [dénizən]

1. samostalnik
prebivalec; tujec, ki je dobil državljanstvo; udomačena rastlina, žival; udomačena beseda, tujka

2. prehodni glagol
sprejeti med meščane; udomačiti

dweller [dwélə] samostalnik
stanovalec, prebivalec

Einwohner, der, (-s, -) prebivalec