Franja

prebeg [è] moški spol (-a …) vojska der Übergang zum Feind

prebég desertion

prebég k sovražniku desertion (ali going over) to the enemy

prebég désertion ženski spol , défection ženski spol

prebég -a m., пере́біг -у ч.

prebèg (-éga) m diserzione; fuga

prebèg -éga m prebjeg (-beg)

prebèg voj deserción f

défection [defɛksjɔ̃] féminin, politique, militaire odpad, iznevera; prebeg; izostanek, odsotnost; odstop, izstop

faire défection prebegniti, izneveriti se, zapustiti
défection à un syndicat izstop iz sindikata

deserción ženski spol ubežanje, prebeg, odpad

désertion [dezɛrsjɔ̃] féminin ubežanje, dezertiranje; prebeg; odpad, izstop (iz stranke)

désertion à l'ennemi prebeg k sovražniku
la désertion des campagnes beg z dežele
désertion d'appel (juridique) ugasnjenje priziva

prèbjeg m (ijek.), prèbeg m (ek.) prebeg, prebežnik: mnogi prebjezi iz Turske nastanili su se i u slovenačkim predjelima

profugus 3 (profugere)

1. bežeč, ubežen: S., O., Val. Fl., Mel., Fl., Cl. idr., populus exturbatus et profugus T., Euandri profugi boves Pr., profugere domo, ab Hermandicā, ex Peloponneso L., urbe, e proelio T., profugus altaribus taurus T., profugus ad rebelles T.; tudi subst. profugus -ī, m ubežnik, begun(ec), prebeg, ubeglec, occ. dezerter (iz, od koga, česa): Fl., Cypr. idr., Tiridates regni profugus T., profugus vinculorum Plin.; pesn.: profugus pudor sua signa relinquit O., profuga castra Cl. = castra profugorum = begunov.

2. pregnan, izgnan: Val. Fl., Val. Max., Amm. idr., Hannibal patria profugus L., Troiani Aenea duce profugi S.; kot subst. profugus -ī, m pregnanec, izgnanec: profugo opem afferre O., alloquium profugi O.

3. metaf. nestalen, potikajoč se, kočujoč, taboreč, šotoreč: Scythae H.

trānsfuga -ae, m (trānsfugere) prebežnik, ki prebegne k sovražniku, dezerter, ubežnik, begunec, prebég, uskòk: Cu., Sen. ph., Suet., Fl., Icti. idr., ille transfuga Ci., novi transfugae L., proditores et transfugas arboribus suspendunt T., trānsfugas exploratum misit S.; redko f: plebs transfuga ex suis populis L.; pren.: Plin. iun., nil cupientium castra peto et transfuga divitum partes linquere gestio H.; metaf. sploh begunec, begun, ubežnik, starejše ubéglec, pobég, pobéglec, ušlec: Plin., Cl. idr., mundi Lucan. skoraj s sveta (= iz rimske države), metalli Icti. iz rudnika, ne fias transfuga Mart. nezvestnik, odpadnik.

trānsfugium -iī, n (trānsfugere) prebèg, prebéganje: transfugia impeditiora levibus ingeniis L., crebra, ut in civili bello T.; metaf. priselitev, preselitev: transfugium sacrarii (v Rim) Prud.

trānsitiō -ōnis, f (trānsīre)

1. prehajanje, prehod, prekoračitev, prekoračenje, prečkanje, prestop: Vitr. idr., eamque esse eius visionem, ut similitudine et transitione cernatur Ci., transitio imaginum, visionum (iz božanstva v človeka) Ci.

2. occ.
a) prehod, prestop v drug stan: ad plebem transitiones Ci.
b) prestop, prebeg, pobeg k sovražniku, uskoštvo: transitiones ad hostem L., sociorum L., Medorum Iust., nec ulla facta est transitio L., Numidas ad transitionem perlicere L., vocari ad transitionem ab hostibus L., exercitus transitionibus imminutus L.; pren. α) prehod bolezni na drugega, prenos, okužba, infekcija: multa corporibus transitione nocent O. β) prehod, prehajanje v govoru: Corn. γ) kot gram. t.t. prehod = sprememba samostalnika in glagola glede na sklanjatev in spregatev: Varr., Prisc.

3. meton. prehod, kraj (mesto) prehoda, starejše prehodišče: transitiones perviae „iani“ nominantur Ci.

перебежка f prebeg; ožja tekma

пере́біг -у ч., pretèk -éka m., prebég -a m.

Übergang, der, prehod; prehajanje; des Eigentums: prenos; Chemie pretvorba; von Elektronen: preskakovanje; Übergang zum Feind prebeg

αὐτομολία, ἡ prestop k sovražniku, prebeg.