Franja

prešte|ti [é] (-jem) šteti zählen, na mizo: abzählen, auszählen, še enkrat: überzählen, durchzählen
na prste prešteti (sich) an den (fünf) Fingern abzählen, an den Knöpfen abzählen
vsa rebra se mu/ji da prešteti man kann ihm/ihr alle Rippen zählen

preštéti preštévati to count out (ali over, up); to enumerate

preštéti, preštévati volilne glasove to scrutinize, (v parlamentu) to tell

preštéti, preštévati compter, nombrer, dénombrer

prešteti glasove dépouiller le scrutin, recueillir les voix
prešteti prebivalstvo mesta dénombrer les habitants d'une ville

preštéti (-štéjem) | preštévati (-am) perf., imperf. contare, ricontare:
preštevati glasove (pri volitvah) fare lo spoglio dei voti, scrutinare
pren. prešteti, preštevati komu kosti spianare le costole a qcn.
prešteti komu ure decidere di ammazzare
koga lahko na prste prešteti poter contare sulle dita di una mano
kaj narediti, kot bi do pet preštel fare qcs. in quattro e quattr'otto
biti suh, da bi mu lahko kosti, rebra preštel essere così magro da poter contargli le ossa

preštéti -štéjem, preštej -te, preštel -a prebrojiti, prebrojati: prešteti denar; kdo bi preštel zvezde; na pare preštej se
na parove prebroj se

preštéti -štêjem dov., порахува́ти -ху́ю док., обчи́слити -лю док., перелічи́ти -лічу́ док., полічи́ти -лічу́ док.

preštéti -štéjem dov. a număra

abzählen prešteti, preštevati; Geld: odšteti, našteti, beim Kinderspiel: odštevati; sich etwas an den Fingern abzählen na prste si izračunati

auszählen šteti, odšteti, odštevati; prešteti, preštevati, Kinderspiel: izštevati

cēnseō -ēre, cēnsuī, cēnsum (prim. osk. censaum = lat. censere, osk. censamur = lat. censetor, osk. keenzstur = lat. censor)

I.

1. šteti, prešteti (preštevati): capite censi S., Gell. „po glavah šteti“, razred najrevnejših rim. državljanov, ki jih niso cenili po imetju, ampak le šteli po glavah.

2. drž. pr. imetje rim. državljana ceniti, popis(ov)ati: censores populi aevitates, suboles, familias pecuniasque censento Lex ap. Ci. naj štejejo in cenijo, quinto quoque anno Sicilia tota censetur Ci., censebantur ducena quinquagena milia capitum L., undecim milibus haec classis censebatur L. državljani tega razreda so morali imeti vsak po 11000 asov, censum censere L. uradno ceniti, imetje popisati, legem censui censendo dicere L. zakonito določiti način ali obrazec cenitve = censendi formula L., censendo (sc. censui) finem facere L.

3. v pass.: svoje imetje dati ceniti, popisati, zaradi popisa prijaviti, z acc. vsote imetja = ceniti se na..., imeti toliko; najprej med.: Gell., voluisti magnum agri modum censeri;... census es numeratae pecuniae CXXX Ci. cenil si se, dal si se ceniti na..., illud quaero, sitne ista praedia censui censendo Ci. ali se naj navedejo pri cenitvi, se naj vzamejo v cenzorski zapis, census equestrem summam nummorum H.; act.: in qua tribu ista praedia censuisti? Ci. — Subst. pt. pf. cēnsum -ī, n (= cēnsus 3. b): Ci. Poet. ap. Non.

4. pren.
a) ceniti, imeti za..., šteti za...: expensa Pl., in anulo censendum nil nisi dantis amor O., rem censere atque aestimare Ci.; od tod tudi: de quo censeris O. za čigar pripadnika te imajo; med.: (hanc dilectam) est inter comites Marcia censa suas O. je prištevala kot miljenko svojim spremljevalkam, hos est dea censa parentes O. je imela za starše.
b) α) censeri aliquo ali aliquā re ceniti se, svojo vrednost dobivati po kom ali čem: Sen. ph., Plin., Mart., Ap., Aristides, quo totius Graeciae iustitia censetur Val. Max., Democritus cum divitiis censeri posset Val. Max., hic te commilitone censetur Plin. iun., Eratosthenes multiplici variāque doctrinā censebatur Suet. β) censeri nomine, cognomine imenovan biti z imenom, priimkom, quo cognomine censeretur, interrogatus Val. Max., nomen, quo tu censeris, aiebat Ap.
c) meniti, misliti, biti mnenja, izreči (izrekati) se za...: haud aliter censeo Ter., quid censetis? Ci. kaj mislite?, de ea re ita censeo Ci.; z dvojnim acc.: quom aspicias tristem, frugi censeas Pl., quid censes munera terrae? H.; z ACI: non vidisse undas me maiores censeo pl., ego amplius deliberandum censeo Ter., maiores nostri censuerunt causam mortis esse quaerendam Ci. quibus argumentis accusatorem censes uti oportere? Ci.; s finalnim stavkom: magno opere censeo: desistas! Ci.; pogosto vrinjeno: sed tu, Acci, consideres — censeo — diligenter Ci.; z inf.: censeo ergo in propinquum agrum mercari Col., cum alii in Palatium redire, alii Capitolium petere censerent T.; occ. α) (o senatorju) meniti = glasovati (za kaj), izjaviti (izjavljati) se, predlagati, svetovati: ceterum censeo Carthaginem esse delendam Ca., Servilio adsentior et hoc amplius censeo Pompeium fecisse Ci., captivos redendos (esse) in senatu non censuit Ci., de ea re ita censeo, uti consules dent operam Ci. s samim acc.: pars deditionem, pars eruptionem censebant C. so glasovali za... β) (o senatu) skleniti, odločiti, odrediti, ukreniti: hi sunt homines, quos nuper senatus in hostium numero habendos censuit Ci., patres conscripti mihi pecuniā publicā aedificandam domum censuerunt Ci., senatus censuit, uti (praetor) Aeduos defenderet C., bellum Samnitibus patres censuerunt L.; poklas. in redko z dat.: aram Clementiae censuere T. so sklenili posvetiti, so prisodili.

— II. cēnseō -ēre = succēnseō, jeziti se na koga ali nad kom: ne vobis censeam, si ad me referretis Varr. ap. Non.

Opomba: Pf. cēnsiit in inf. pr. pass. cēnsīrī: stari zemljemerci; pt. pf. cēnsītus: stari zemljemerci in Cod. I.

check off prehodni glagol
prešteti

contare

A) v. tr. (pres. conto)

1. šteti, prešteti:
si contano sulle dita, sulle punte delle dita pren. lahko jih našteješ na prste ene roke
contare un pugile šport šteti (pri knockdownu)

2. šteti, upoštevati

3. nameravati, računati:
conto di andare in vacanza in Sicilia na počitnice nameravam iti na Sicilijo

4. šteti, imeti:
il monumento conta vari secoli spomenik je star nekaj stoletij

5. pog. pripovedovati:
contarle grosse pren. debele stresati

B) v. intr.

1. šteti:
contare fino a dieci šteti do deset

2. šteti, veljati:
contare come il due di coppe pren. veljati kot pikova sedmica

3. računati na:
contare su qcn. per un aiuto računati na pomoč koga

C) ➞ contarsi v. rifl. (pres. mi conto) šteti se, imeti se za

count out prehodni glagol
prešteti
ameriško ne upoštevati
parlament odložiti; izločiti iz borbe
ameriško, pogovorno omogočiti volitve s falzifikacijo rezultatov

count up prehodni glagol
prešteti, pošteti

dīnumerō -āre -āvī -ātum (dis in numerāre)

1. našte(va)ti, prešte(va)ti, šteti: stellas, syllabas, sententias Ci., noctes, generis gradūs O., templa Q., etiam dinumerati sumus Plin. iun. šteli so se celo naši glasovi, d. omnia ossa Vulg., universus Israel dinumeratus est Vulg.

2. komu (denar) odšte(va)ti, izplač(ev)ati: viginti minas Ter., manibus his argentum Pl., (h)ibus stipendium Pl., centuriat Capuae, dinumerat Ci. ep. izplačuje mezdo.

3. occ. izračuna(va)ti, preračuna(va)ti: regiis annis dinumeratis Ci., d. tempora V., Cl., horas Plin., menses conceptus earum Vulg.

durchzählen preštevati, prešteti; von ... bis ... durchzählen šteti od ... do ...

ēnumerō -āre -āvī -ātum

1. prešte(va)ti, izračunati: enumerare peculium Pl., iamne enumerasti id Ter., enumerare pretium Ci. odšteti, repetitis atque enumeratis diebus C., viginti sex enumeratis stipendiis L.

2. našte(va)ti, po vrsti navesti (navajati): Pr., Q., Suet., enumerare omnīs non est necesse Ci., neque istius facta omnia enumerare conor Ci., Iuniam familiam ordine enumerare N., quae belli saevitia esset, quae victis acciderent, enumerare S., fando plurima enumerare V., enumerare triumphos O.

ishesápiti -hèsāpīm dial. prešteti: tko će sjajne ishesapiti zvijezde, prim. hesap

izbròjati -īm, izbròjiti ìzbrojīm
1. prešteti: izbrojati učesnike sastanka; njegovi su dani izbrojani njegovi dnevi so šteti
2. našteti: izbrojati sve veće rijeke u Evropi
3. izplačati, odšteti: izbrojati komu tri hiljade, tri tisuće

numărá númăr vt./vr. šteti (se), preštevati (se), prešteti; naštevati, našteti; prištevati (se), prišteti (se); vštevati, všteti