Franja

Zadetki iskanja

  • pre... gl. tudi prije...
  • pre moški spol vojska mezda, plača
  • P.R.E. abbréviation Programme de Reconstruction Européenne
  • pré [pre] masculin travnik

    pré marécageux močvirnat travnik
    aller sur le pré (figuré) dvobojevati se
    rester sur le pré biti premagan v dvoboju
    sur le pré na teren(u) (dvoboja)
  • prè pril. dijal. kažu, kako se govori, kao bajagi: on ima pre denarja kot smeti; sama mu je pre dala; včeraj ga pre ni bilo v službi
  • pre- [pri:] predpona
    pred, prej
  • pre- too

    predrag too expensive
    pretežaven too difficult
    prevroč too hot
    prelepó, da bi bilo resnično too good to be true
    to gre predaleč that's going too far
  • pre-

    1. preveč: zu, allzu, allzu-

    2. nadvse: aller-, über-

    3. (pred-) prä-, vor

    4. do kraja: durch-
  • pre- demasiado

    prevelik demasiado grande
  • pre- predp prea-
  • pré- [pre] (predpona) pred
  • košenína prairie ženski spol , prê moški spol ; herbe fauchée
  • liváda prairie ženski spol , pré moški spol
  • lóka prairie ženski spol , pré moški spol
  • per (prim. skr. pári okrog, ob, gr. περί, πέρι)

    A. adv. kot predpona

    1. okoli in okoli, po vrsti, ob … , pre … : peragrare, perequitare, perspicere, perquirere, perlegere.

    2. skozi pre … , raz … : percutere, perfodere, perlucēre, percurrere, perennis, perscindere, perfringere.

    3. do kraja, popolnoma, do..., pre...: perficere, perscribere, permanere, perpeti.

    4. zelo, prav, pre...: tako poseb. pri adj. in adv. (prim. gr. περικαλλής): perabsurdus, peramplus, permagnus; pa tudi pri glag.: peraestimare, perpopulari, perosus; dovršitev dejanja zaznamujejo glag.: perficere, perscribere, perorare, trajanje pa: perpeti, persequi, pertinere. — Naslonke (poseb. pron. in -que) včasih ločijo per od njegovega adj. ali adv. (redkeje glag.): altera pars per mihi brevis fore videtur Ci., per mihi benigne respondit Ci., te per videre velim Ci., pergrata perque iucunda Ci. Sledečemu l se per včasih priliči: pel-licio iz *per-lacio, pel-luceo iz per-luceo; drugi del sestavljenke takrat nav. oslabi: perficio, pertineo, pellicio, perpetior, perfringo, perquīro (iz glag. facio, teneo, lacio, patior, frango, quaero); tako tudi: perennis, peregre iz annus, ager. če ostane glag. vokal nespremenjen, je to pasestavljenka (rekompozicija).

    5. čez = čez mejo ali mero, čezmerno, prekomerno, predaleč; od tod v slabo; za..., z..., s... itd.: pellicere, perdere, perire, peierare.

    B. praep. z acc. (včasih v anastrofi: culmina per hominum V., fata per Aeneae V.; prim. parumper, paullisper, semper).

    I. krajevno

    1. okoli (okrog) po, po, po vrsti: equites per oram disponere C., per agros vagari C., per terrarum orbem celebrari S., iter per Siciliam facere Ci., iactata per undas V., Cyclades sparsae per aequor V., pacem per aras exquirunt V. hodeč od žrtvenika do žrtvenika, okrog ob žrtvenikih, per domos invitari L. od hiše do hiše, supplicare per compita L. hodeč iz ulice v ulico, po vseh ulicah, per manus tradere C., L. iz roke v roko, per circum triumphali veste uti T.; tako tudi: incedunt per ora vestra magnifici S. v vaši navzočnosti, vpričo vas; prim.: per hostium oculos traduci L. pred očmi sovražnikov, nitidus quā quisque per ora cederet H., per ora hominum ferri Plin. iun., per ora civitatium traduci Iust., per triumphum agi C. v zmagoslavju, zmagoslavno.

    2. (tja) po, (dol) po, čez, preko, ob, poleg, vzdolž: per temonem percurrere C., se per munitiones demittere C. demitti per tegulas Ci., per gradūs deici L., dum te fugeret per flumina V.

    3. skozi, čez: ire per Aeduorum fines, per Sequanos C., per ignes O., ire per feras O. ali per umbras V. okrog, med, per forum duci in aedem Concordiae Ci., per membranas oculorum cernere Ci.

    II. časovno

    1. ob, med, v: Ter. idr., per idem tempus Ci., per eos dies praetor Brundisinus venit L., per concilium loqui C., per aestum sitim restinguere V. opoldne, per somnum visa imago V. v snu, v sanjah, per ludos scorta rapere L. med.

    2. po, skozi ((za) kako dolgo): ludi decem per dies facti sunt Ci., incendium per duas noctes tenuit L., Siciliam per triennium vexavit Ci., oppugnata domus per multas horas Ci., per totam vitam Cu.

    3. (pri subst., ki izražajo kako stanje, navidezno v modalnem pomenu) med, v, ob: per seria et ludum Cu., per otium L., per iram fecit Ci. (med jezo =) v jezi, multa per furorem effata V., per tacitum Ganges fluit V. v miru, mirno.

    III. v instrumentalnem pomenu

    1. zlasti v pomenu po (z loc.): Eutr., per tot … imperia in summum fastigium evectus Vell.; (pri osebah) po, s pomočjo, od: per exploratores certior factus C., per speculatores cognovit C., istius iniurias per vos ulcisci Ci., per internuntios colloqui cum aliquo N., Christus per Pontium Pilatum supplicio adfectus est T., per errorem in fraudem incurrere Ci.; od tod: virtus per se ponderanda N. sama po sebi, castra exigua per se C., per se, quae videbantur, administrabant C. sami od sebe, samostojno, ne da bi jim bil kdo ukaz(ov)al, per se erant infideles C., per se nihil audet C. sam od sebe, samostojno, brez tuje pripomoči; tako tudi: per me, per te L., S., per omnia L. povsem, docela, popolnoma, per occasionem L. ob priložnosti.

    2. z oslabelim instrumentalnim pomenom (pri stvareh) po, ob, z (s): aegre per manus tractus servatur C. z rokami, de muris per manus demitti C. z rokami, po rokah, per epistulas, litteras N. pis(me)no, per inducias decipere aliquem Ci.; navidezno v modalnem pomenu: per vim temptare iter C. po sili, s silo, siloma, nasilno, per dolum, per fraudem S., N. zvijačno, kovarno, per contumeliam C. na sramoten način, sramotno, per cruciatum interfici C. kruto, per commodum L. udobno, lagodno, ležerno, per artem V. umet(el)no.

    3. pod pretvezo, z izgovorom, pod obrazem (plaščem), pod imenom, pod krinko, navidezno, češ da: fraudare aliquem per tutelam aut societatem Ci., per causam exercendorum remigum C. češ da se morajo uriti, per Caecilium accusatur Sulla Ci. pod Cecilijevim imenom; poseb.: per fidem aliquem circumvenire C. ali laedere Ci. s krivo prisego. —

    IV. kavzalno

    1. zaradi, spričo, vsled, iz: per mollitiem animi Cu., qui per aetatem ad pugnam inutiles videntur C., per causam (da bi) equitatūs cogendi discedit C., per avaritiam decipere Ci., per metum potius quam voluntate L.

    2. (poseb. pri osebah) zaradi, zadélj, zatégadélj, s strani, kar (kolikor) je na kom, v moči koga, kar (kolikor) zadeva koga, je odvisno od koga: Ter., Eutr. idr., aeque hoc per senatum efficere potuit N., trahantur per me (zaradi mene) pedibus omnes rei Ci., si per me licuisset Ci. z moje strani, si per suos esset licitum N. z njihove strani, id per se fieri licere C. kolikor je odvisno od njegove volje, quod per leges liceret Ci. kar zadeva zakone, per Afranium stare, quominus proelio dimicaretur C. na Afraniju je, v Afranijevih rokah (moči) je, od Afranija (Afranijeve volje) je odvisno, per ceteros non stetit, quin … Cu. drugi so bili krivi, da … , per valetudinem Ci., L. zaradi zdravja (zdravstvenega stanja).

    3. (pri rotitvah) zaradi, na, pri: per deos iurare Ci., oro te per deos Ci., per deos perque foedera obtestabatur C., per sidera testor, per superos V., per deos (immortales)! Ci., per deos atque homines! Ci., per maiestatem imperii S., per dextram te istam oro Ci. Per je pogosto ločen od svojega sklona: Ter., per ego has lacrimas oro V., per ego … iura precor L., per ego te deos oro Pl.; podobno: per vos et fortia facta ne fidite V. (nam.: oro vos per fortia facta), per si qua est fides V. (= per fidem, si qua est).
  • per-quam, adv. (per in quam; prim. per A. 4.) zelo, silno, nadvse, neizmerno, pre..., prav rad; večinoma ob adj.: Pl., Lucr., Plin. idr., p. pauci L., p. grave est dictu Ci., caedes p. grata Cu.; v tmezi: per pol quam paucos reperias Ter.; ob adv.: Pl., Lucr., Vell., p. breviter, p. flebiliter Ci.; ob glag.: Plin. iun., vis illa dicendi … p. esset optanda nobis Ci.
  • popréj pril. ranije, prije, pre: nekaj dni poprej smo bili pri njem; sedaj se podreja, poprej je ukazoval
  • préd predl.
    I. s akuz. pred: pred hišo priti
    doći pred kuću; predme naj ne hodi
    da mi ne dolazi pred oči; predse gledati
    gledati pred sebe
    II. s instr. kazuje
    1. mjesto (na pitanje gdje), pred: ustaviti se pred vasjo
    stati pred selom; stati pred sodiščem
    stajati pred sudom; pred seboj videti hišo
    pred sobom vidjeti (-de-) kuću; sedel je za mizo s knjigo pred seboj
    sjedio je za stolom s knjigom pred sobom
    2. vrijeme (na pitanje kada), prije, pre: pred našim štetjem
    prije našeg brojenja; do pred kratkim
    do prije kratkog vremena; poezija pred Prešemom in po njem
    poezija prije Prešerna i poslije njega
    3. prednost (na pitanje pred kim, pred čim), prije, pre, pred: doseči cilj pred pred vsemi drugimi
    postići cilj prije svih ostalih; odlikovati se pred tovariši
    isticati se pred drugovima; umolkniti pred družbo
    zaćutati pred društvom
    4. prisutnost (na pitanje pred kim, pred čim), pred, od: pred sodnikom je bil nasilnež čisto majhen
    pred sudijom je bio siledžija manji od makova zrna; skriti se pred ovaduhi
    sakriti se od potkazivača
    5. uzrok (na pitanje pred kim, pred čim, od koga, od čega), pred, od: križati se pred pošastjo
    krstiti se pred nemani; bežati pred sovražnikom
    bježati pred neprijateljem; umakniti se pred nevarnostjo
    skloniti se od opasnosti
  • préj pril.
    1. prije, pre: prej premisli, potem govori
    2. ranije: hiša je zdaj lepša kot prej; še prej ta dan
    još dan ranije; kdor pride, prej melje
  • senôžet pré moški spol ; (večja) prairie ženski spol
Število zadetkov: 408