Franja

prazen nič moški spol das Nichts
prepirati se: za prazen nič um/für nichts und wieder nichts, sich um des Kaisers Bart streiten

pȍpr̄d m norčija, prazen nič: potrošio novac u poprd

пустышка f prazen nič; (pren.) lahkomiselnež

alharaca ženski spol velik vik za prazen nič; silovito izražanje čustev

bisbille [bizbij] féminin, familier prepirček za prazen nič

être en bisbille avec quelqu'un pričkati se s kom

disputailler [-pütaje] verbe transitif dolgo in brez haska se pričkati, familier ure in ure se kregati za prazen nič

nȉzašto prisl. za prazen nič: ne smijem da nizašto žrtvujem ljude; mogao bi me nizašto ubiti

pointiller [-tije] verbe transitif, verbe intransitif punktirati; predstaviti s pikami; familier prepirati se za prazen nič, šikanirati, zbadati, dražiti

ȕlūdo prisl. zaman, za prazen nič: uludo trošiti vrijeme, novac

безданно-беспошлинно brez vsakih pristojbin; svobodno; (zast.) za prazen nič

ado [ədú:] samostalnik
hrup, trušč; trud; razburjanje

much ado about nothing mnogo krika za prazen nič
he had much ado mnogo truda ga je stalo
without more (ali further) ado brez nadaljnjega obotavljanja

affliggere^*

A) v. tr. (pres. affliggo)

1. užalostiti, prizadeti:
la sua morte mi afflisse molto njegova smrt me je hudo prizadela

2. mučiti:
è afflitto da un continuo mal di testa stalno ga muči glavobol

B) ➞ affliggersi v. rifl. (pres. mi affliggo) žalostiti se, mučiti se, žreti se:
si affligge per cose da nulla za prazen nič se žre

aire moški spol zrak, vzduh, veter, prepih; zunanjost, videz, izraz; poteze v obrazu; takt, arija, melodija, pesem; nadutost, domišljavost; domače kap

aire de familia družinska podobnost
aire popular ljudska pesem (popevka)
aire de taco predrznost
al aire libre na prostem, pod milim nebom
de buen aire dobre volje
con aire živahno
en el aire takoj
azotar el aire delati brez smisla
creerse de aire vse slepo verjeti
dar con aire kričati, udrihati
darle a uno aire biti zadet od srčne kapi
darle a uno el aire de a/c domnevati kaj
darse (ali darle) aire al alg. nekoliko podoben biti komu
dejar a uno en el aire oslepariti, prevarati koga
estar en el aire neodločen biti
estar con el pie en el aire biti v negotovosti; nameravati oditi
fabricar en el aire, hacer castillos de (ali en el) aire zidati gradove v oblake
guardarle (ali llevarle) el aire a alg. prilagoditi se komu, ukloniti se
hablar al aire gluhim ušesom (stenam) govoriti
hace aire hud veter piha, močno piha
hacer aire a alg. pahljati koga; v nadlego komu biti, nadlegovati
hender un cabello en el aire dlako cepiti
llevar el aire takt držati
el aire se lleva las palabras besed ni treba jemati resno
matarlas en el aire ničesar se ne strašiti
mudar (de) aire(s) klimo menjati; pobegniti
mudarse a cualquier aire biti zelo nestanoviten
múdase el aire razmere se spreminjajo
ofenderse del aire jeziti se zaradi vsake malenkosti (za prazen nič)
temerse del aire bati se vsake malenkosti
tener la cabeza llena de aire biti zelo domišljav
tomar el aire iti na svež zrak, iti na sprehod
tomarse del aire čutiti se takoj užaljenega
aires pl šege, navade, običaji, vedenje; klima; ozračje; domišljavost
andar por los aire biti neviden
beber los aire (por) koprneti (po)
darse aire de gran señor igrati velikega gospoda
tomar los aire iti na letovišče
¿qué aire le traen por acá? kaj vas je privedlo semkaj?

alarmer [alarme] verbe transitif vznemiriti, razburiti, preplašiti, alarmirati

s'alarmer vznemiriti se, plašiti se
s'alarmer pour un rien za prazen nič se vznemirjati

alarmírati to alarm; to alert; to frighten; to give the alarm

alarmírati za prazen nič to cry wolf

alterare

A) v. tr. (pres. altero)

1. spremeniti, spreminjati; kvariti:
l'umidità altera i colori vlaga kvari barve

2. ekst. ponarediti, ponarejati; potvoriti, popačiti:
alterare i fatti potvoriti dejstva
alterare le monete ponarediti denar

3. pren. razdražiti, razburiti:
basta un nonnulla per alterarlo že malenkost ga razburi

B) ➞ alterarsi v. rifl. (pres. mi altero)

1. spremeniti se, pokvariti se:
sostanze che si alterano col calore snovi, ki se na toploti pokvarijo

2. pren. razburiti se, razdražiti se:
s'altera per nulla razburi se za prazen nič

atterrire

A) v. tr. (pres. atterrisco) zastrašiti, zastraševati, terorizirati:
atterrire con le minacce zastraševati z grožnjami

B) ➞ atterrirsi v. rifl. (pres. mi atterrisco) prestrašiti se:
atterrirsi per un nonnulla prestrašiti se za prazen nič

azzuffarsi v. rifl. (pres. azzuffo) tepsti se, rvati se:
i bambini si azzuffano per un nonnulla otroci se stepejo za prazen nič

bicchiēre m

1. kozarec, čaša:
bicchiere di vetro, di cristallo steklen, kristalen kozarec
bicchiere da acqua, da vino, da birra kozarec za vodo, vino, pivo
riempire un bicchiere di vino natočiti kozarec vina
levare il bicchiere dvigniti kozarec, nazdraviti
bere un bicchiere di più, di troppo preveč popiti, opiti se
affogare in un bicchiere d'acqua pren. utoniti v žlici vode, zmesti se, vdati se ob najmanjši težavi
tempesta in un bicchiere d'acqua pren. mnogo hrupa za prazen nič
fondo, culo di bicchiere pren. ponarejen diamant

2. kozarec (vsebina)

blesser [blɛse] verbe transitif raniti; ožuliti, odrgniti; tiščati; poškodovati; figuré neprijetno prizadeti, zaboleti, žaliti

se blesser raniti se, poškodovati se; figuré biti užaljen
blesser légèrement, grièvement, mortellement (ali: à mort) lahko, težko, smrtno raniti
blesser l'oreille, la vue raniti, žaliti uho, oko
il se blesse pour un rien takoj, za prazen nič je užaljen
ces souliers me blessent ti čevlji me žulijo
je sais où le soulier le blesse vem, kje ga čevelj žuli
j'ai été blessé au vif par ses reproches njegovi očitki so me živo, hudo prizadeli