Franja

prase [préiz] samostalnik
mineralogija prosojen zelen kremenjak

pras|e srednji spol (-éta …) die Sau, das Ferkel (tudi figurativno)

prâse prȁseta s prase, prašiček: bodljikavo prase zool. Hystrix cristata; morsko prase zool. morski prašiček, Cavia cobaya; popino prase bot. travniški mačji rep, Phleum pratense; gajiti prase uoči Božića rediti prašička dan pred božičem, ekspr. po toči zvoniti

prasè -éta i práse -éta m
1. prase, prasac: sesno prase
sisanče, odojče; štiri tedne staro prase
2. hulja, prasac: lažnivo prase

prasè -éta s., порося́ -я́ти с.

práse (-éta) n

1. (prašič) maiale, maialino; porco, porcellino

2. pren. maiale

hȕle -eta s pog. prase: zar si došlo, hule i kopile!

porcus -ī, m (iz indoev. *pork̑o- prašič; prim. gr. πόρκος prasec, sl. prasec, prase, prašič, stvnem. far(a)h prasec, lit. paršẽlis = stvnem. farhilī(n) = nem. Ferkel pujsek, prašiček)

1. prasec, prašič, prase, pujs, svinja: Ca., Col., Plin. idr., p. femina Ci. prasica, svinja, porcus lactens Varr. sesno prase, Troianus Macr. = z drugimi živalmi polnjen prašič (kot jed); kolekt.: villa abundat porco Ci.; kot psovka (debeluhom in lagodnemu življenju) prase(c), prašič(ek), pujs = ožrljivec, požrešnež, uživač, gurman, sladokusec: porcus Umber Cat., Epicuri de grege porcus H.

2. metaf.
a) žensko (deviško) spolovilo: nam et nostrae mulieres, maxime nutrices, naturam qua[m] feminae sunt in virginibus appellant porcum, et Graecae choeron, significantes esse dignum insigne nuptiarum Varr.
b) porcus marīnus, tudi samo porcus morska svinja, morski prašič, neka morska riba (prim. gr. πόρκη ostriž): Plin.
c) kot voj. t.t. porci caput „svinjska glava“, neka klinasta bojna razporeditev: acriter imminentes desinente in angustum fronte, quem habitum caput porci simplicitas militaris appellat, impetu disiecit Amm.

prašíček -čka m
1. prase: kupiti -a za rejo
2. svinja, krmak: rediti kravo in dva -a; morski prašiček zool.
morsko prase, divlje zamorče, Cavia porcellus

pújsek -ska m hipok. prase, prasence

Sau, die, (-, Säue/-en) svinja (tudi figurativ), Schimpfwort: (Schmutzfink) prase, (Schuft) prasica, svinja; Technik svinja, nasedlina; keine Sau noben živ krst; zur Sau machen nadreti, Sachen: uničiti; unter aller Sau pod psom; die Sau herauslassen izdivjati se; Sau haben imeti krompir; wie eine gesengte Sau kot zmešan

sūs, suis, m, f (iz indoev. *súH-s ali morda *séu̯H-s (gen. *suH-és); prim. skr. sūkaráḥy merjasec, prašič, lat. suīnus svinjski, umbr. sif = sues, sim = suem, gr. ὗς (σῦς) prašič, svinja, sl. svinja, svinjski, hr. svínja, got. swein = stvnem. swīn = nem. Schwein, stvnem. sū = nem. Sau)

1. svinja, prašič, práse (prasè), prasec: Pl., O., Lucr., Col., Mart., Sid. idr., amica luto sus H., hac lutulenta ruit sus H., sagacius unus odoror, … quam canis acer, ubi lateat sus H. divji prasec, veper, sus masculus L. merjasec, sus femina Plin. divja svinja (naspr. aper), sus mansuetus L., naspr. sus silvaticus Varr. ap. Non. ali sus ferus Plin. divji prašič, merjasec, veper, sus dux Plin. vodilni prašič, prašič alfa, sus saetosa Ph., alba Aur. bel prašič, belugec; preg.: sus Minervam docet Ci. ali okrajšano sus Minervam Ci. ep., Fest. (o topoglavcu, ki hoče učiti pametnejšega; prim. sl.: „jajce več ko puta ve“); tako tudi et docebo sus, ut aiunt, oratorem Ci. ali sus artium repertricem (sc. docet) Hier.

2. svinja, neka riba: et nigrum niveo portans in corpore virus lolligo durique sues sinuosaque caris O.

Opomba: Nom. sg. suis: Varr., Prud.; gen. sueris in abl. suere: Varr.; nom. in acc. pl. sueres Pl. ap. Fest.; dat. in abl. pl. sŭbus: Ci., Varr., Lucr. (ki meri sŭbus in sūbus), Plin.; redkeje suibus: Varr., Col.

svinè -eta m svinjče, prase, krmak

порося́ -я́ти с., odójek -jka m., prašíček -čka m., prasè -éta s.

hranjeníče -eta s dial. pitano prase, pitan pujsek

jéževec -vca m zool. bodljikavo prase, Hystrix cristata; bot. čičkovac, Lappula

spomladánec -nca m proljetno (-le-) prase

šȉknuti -nēm z vzklikom "šik" zapoditi prase, svinjo: šiknuti prase

billa ženski spol biljardna krogla

billa sucia napačna krogla, fam svinja, prase

catulus -ī, m (prim. umbr. catel = lat. catulus; cattus, catta)

1. živalski mladič, skòt, pl. (o kačah) zalega: Luc. ap. Non., suis Pl. prasè, leaenae H. ali leonis H., Ambr. levček, ovis Col.; v pl.: ferai (= ferae) catuli Lucr., ad cubilia et catulos ferarum bestiarum ire L., dum... catulos ferae celent inultae H., c. cervae H. jelenčki, srnice, c. ursae O. medvedki, c. (luporum) V. volčiči, c. leonini Val. Max., vulpis Plin. ali vulpini c. Ph. lisičke, c. tigris, simiae, mustelae, lacertae, serpentis Plin.

2. ščenè, mlad pes, psiček: Varr., Col., Plin., Lamp., Chrysippus, qui... omnia in perfectis et maturis docet esse meliora, ut in equo quam in eculeo, in cane quam in catulo Ci., sic canibus catulos similīs, sic matribus haedos noram V., venaticus,... militat in silvis catulus H.; preg.: aliter catuli longe olent, aliter sues Pl. — Kot nom. propr. Catulus -ī, m Kátul, „Psiček“, „Pesek“, priimek Lutacijevega rodu (gl. Lutātius).

3. pren. psiček, nekakšna spona: Luc. ap. Non.