pozlačen [ê] (-a, -o) vergoldet
pozlačén doré, plaqué or
pozlačeni okraski dorure ženski spol
pozlačeno srebro vermeil moški spol
pozlačena ura montre ženski spol plaquée or
pozlačèn gilt, gilded; gold-plated
pozlačèno pero goldplated pen
pozlačèn prid., позоло́чений прикм.
aureate [ɔ́:riit, ɔ́:rieit] pridevnik
poetično zlat, pozlačen
áureo zlat, pozlačen, zlate barve; kot zlato
aureolus 3 (demin. aureus)
1. lepo zlat, lično iz zlata narejen: Vulg., anellus, ensiculus Pl., malum Cat.; subst. aureolus -ī, m (sc. nummus) cekinček: Mart.
2. pren. zlat = lep, ličen, krasen, ljubek: libellus, oratiuncula Ci., pedes Cat.
3. pozlačen: cinctus Luc. ap. Non., laquearia Prud.
4. zlatast, zlate barve: collum Varr., color Col.
aureus 3 (aurum)
1. zlat: patera Pl., Cu., imber Ter., māla Hesperidum Varr., Lucr., anulus Ci. idr., pocula Ci., S. fr., vas Ci., vasa Cu., Plin., corona (kot darilo zmagovitim poveljnikom) N., L., Cu., Plin., tripus N., fibula, virga, sponda V., axis O., nummus Plin. zlat denarij, zlatnik, v pl.: Ci., L., nummi Philippei aurei Pl., L., tako tudi denarius aureus Petr. zlat denarij, in subst. samo aureī -ōrum, m zlati: L., Cu., Suet., mille aureûm (= aureorum) Ap. (zlat je veljal 25 srebrnih denarijev ali 100 sestercijev), aurei Philippei Vop. Filipovi zlati, aurei Antoniani Vop. Antonijevi zlati; pesn. enalaga: vis aurea O. moč spreminjanja česa v zlato.
2. occ.
a) z zlatom nakičen, okrašen, z zlatom pretkan, pozlačen: victima Naev. ap. Prob., palla Varr. fr., amiculum Ci., vestis, cingula V., paludamentum Plin., sella Ci., N., Pr., lectica Cu., currus H., templa Pr., Capitolia V., tecta Q., cortinae Suet., acies L. vojaki s pozlačenimi ščiti, Pactolus O. zlatopeščen, zlatopesk.
b) zlatast, zlato rumen, zlato žareč: color Lucr., O., Plin., Gell., caesaries V. ali coma O., Cat. zlato plav mala Varr., V. kutine, uvae Sen. ph., flos Plin., maculae C., L., sol Enn. ap. Ci., V., lumina solis Lucr., luna O., Phoebe V., O., sidus H., sidera V., caeli cavernae Varr. ap. Non., nox Val. Fl. zvezdnata.
3. pren. zlat = lep, (pre)krasen, mičen, (pre)ljubek, izvrsten: Amor O., Venus V., O., Copia H., qui nunc te fruitur credulus aurea H. imajoč te za „zlatko“, mediocritas H. zlata srednja pot, mores H., tempus H., saecula V., O., aetas O., gens V., dicta Lucr., anus, munera Tib., litus Mart.; iron. v besedni igri: venio nunc ad illud nomen aureum (= Chrysogonus) Ci.
Opomba: V obl., ki se končajo z dolgim zlogom, daktilski pesniki v začetku in ob koncu verzov skrčujejo končna dva vokala v enega: aure͡ā percussum virgā V., aure͡a composuit spondā V., thalamoque haec coniugis aure͡ō V., arboris aure͡æ O.
chapeado obložen (s ploščami); pozlačen; premožen, bogat
dorado pozlačen; zlat(orumen)
edad dorada zlati vek, zlata doba
dorado m pozlatitev
el Dorado eldorado, zlata dežela
el dorado becerro zlato tele
doré, e [dɔre] adjectif pozlačen; zlato rumeno (za)pečen; figuré sijajen; laskav, zapeljiv; masculin pozlatnina; familier srečko, srečen človek
langue féminin dorée spreten jezik, spreten govornik
jeunesse féminin dorée zlata mladina (= mladina bogate buržoazije v francoski revoluciji); bogata, brezdelna, elegantna mladina
les blousons dorés mladi prestopniki zlate mladine (v črnih usnjenih suknjičih)
veine féminin dorée pesniška žilica
bonne renommée vaut mieux que ceinture dorée (proverbe) dober glas je več vreden kot zlat pas
faisan masculin doré zlati fazan
doré sur tranche z zlato obrezo (knjiga)
rêve masculin doré zlate, čudovite sanje
plated [pléitid] pridevnik
oklopljen; prevlečen s kovino, posrebren, pozlačen, ponikljan; dubliran (tekstil)
pòzlāćen -a -o pozlačen: -a čaša; -i putir, kalež