Franja

povzročíti, povzróčati causar; motivar; ocasionar; producir; provocar

povzročiti komu stroške ocasionar gastos a alg

povzročiti to cause, to be the cause of; to occasion; to bring about; to give rise to; to provoke; to lead to

povzročiti komu bolečino to cause someone pain
povzročiti prepir to provoke (ali to bring about) a quarrel
to bo povzročilo stavko that will lead to a strike
to je povzročilo mnogo stroškov this involved much expense

povzroči|ti (-m) povzročati verursachen; (imeti za posledico) bewirken, auslösen, herbeiführen; (izzvati) heraufbeschwören; spore, spopade - človek: anstiften (zu)
povzročiti bolečino komu (jemandem) weh tun, Schmerzen zufügen, zob ipd.: (jemanden) schmerzen, (jemandem) Schmerzen bereiten
povzročiti smrt zum Tode führen
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung

povzročíti provoquer, occasionner, produire, déterminer, conduire , figurativno procurer ; (sočutje, pozornost, strah) faire, causer, donner, entraîner, susciter, troubler ; (nastanek) donner naissance à quelque chose, faire naître

povzročiti kaj donner lieu à quelque chose, être (la) cause de quelque chose
povzročiti mnogo stroškov occasionner beaucoup de frais
povzročiti motnje v prebavi troubler la digestion
povzročiti nesporazum provoquer un malentendu
povzročiti komu nevšečnosti occasionner des ennuis à quelqu'un
povzročiti smeh pri gledalcih exciter le rire des spectateurs
povzročiti stroške entraîner des dépenses, faire (ali occasionner) des dépenses
povzročiti težave soulever des difficultés
vojna povzroča mnogo zla la guerre produit beaucoup de maux

povzročíti (-ím) perf. glej povzročati | povzročiti

povzročíti -im uzrokovati, prouzrokovati, prouzročiti, dovesti do čega: povzročiti nesrečo, smrt, komu škodo

povzročíti -ím dov., спричини́ти -ню́ док., заподі́яти -ді́ю док., зчини́ти -ню́ док., завда́ти -да́м док.

povzročíti -ím nedov. a provoca, a cauza, a produce, a pricinui, a suscita
□ povzročiti škodo a păgubi

acarrear prevažati, (od)poslati, odpraviti; povzročiti (škodo)

adúce adúc vt.

1. prinašati, prinesti

2. peljati, pripeljati
□ a-şi aduce aminte spomniti se

3. povzročati, povzročiti

amener [amne] verbe transitif do-, privesti, pripeljati; dovažati, familier prinesti; figuré pripraviti (quelqu'un à quelque chose koga do česa), prepričati; povzročiti, izzvati, povod dati; uvesti, vpeljati (modo), napeljati (pogovor) (sur na); potegniti k sebi; spustiti, sneti (jadro)

s'amener (populaire) priti
amener la conversation sur un sujet napeljati pogovor na kak predmet
amener des ennuis privesti do nevšečnosti, povzročiti nevšečnosti
amener les voiles sneti, spustiti jadra
amener les couleurs spustiti, sneti zastavo
délivrer un mandat d'amener izdati poziv pred sodišče, tiralico
le pêcheur amène son filet ribič potegne k sebi mrežo
faire amener quelqu'un privesti koga
amener quelqu'un à son opinion koga pridobiti za svoje mnenje
amener à soi toute la couverture (figuré) vse ugodnosti zase pobrati
amène-toi ici! (populaire) privleci se sem! pridi sem!

anrichten

1. Speisen: pripraviti, garnirati; es ist angerichtet servirano je

2. ein Blutbad, Unheil, Verwüstungen: povzročiti, povzročati

3. was Schönes anrichten ušpičiti jo

anstiften napeljevati, napeljati (zu k); Unheil, Verwirrung: povzročiti, povzročati

aportar prinesti, vložiti; povzročiti, sprožiti

apportare v. tr. (pres. appōrto)

1. knjižno prinesti, nositi (tudi pren.):
il vento apporta suoni e odori veter prinaša zvoke in vonje

2. povzročiti, porajati:
apportare benessere prinašati blaginjo
apportare danni povzročati škodo

3. pravo predložiti, predlagati; navesti, navajati:
apportare qcs. a discarico navesti kaj kot olajšavo

4. navesti, citirati:
apportare un motto navesti duhovit izrek

apporter [apɔrte] verbe transitif do-, prinesti; prinesti s seboj; potegniti za seboj, povzročiti; navesti (razloge)

apporter de l'attention à quelque chose biti, postati pozoren na kaj
apporter son concours sodelovati pri čem
apporter des difficultés à quelque chose otežkočiti, otežiti kaj, delati zapreke čemu
apporter de l'empressement pokazati vnemo
apporter des facilités à quelque chose olajšati kaj
apporter des obstacles à quelque chose ovirati kaj
apporter du soin à quelque chose skrbi si dati, pokazati skrb za kaj
apporter un soulagement prinesti olajšanje

arcēssō -ere -īvī -ītum (najbrž iz ar [= ad] in facessere prizadevno delati, dobavljati)

1. poz(i)vati, poklicati, poslati po koga: S. idr., arcessit alter consul Siculos Ci., cum me vestra auctoritas arcessierit Ci., factum esse, uti ab Arvernis Sequanisque Germani mercede arcesserentur C., qui... adulescenti negare non potuerit, quin eum (Platonem) arcesseret N., consules extemplo arcessiti L.; izhodišče z abl.: ego litteris Sestium Capuā arcessivi Ci., Corintho colonos arc. N.; s praep.: aliquem ex citeriore Hispania S., ab aratro arcessebantur, qui consules fierent Ci., auxilia a Vercingetorige C., exercitum ab Tanai Cu., aliquem a Gadibus Plin., aliquem de exsilio Asc.; z adv.: undique praesidia S.; smer z acc.: uxorem domum Ter., Aesculapium ab Epidauro Romam L.; s praep.: arc. aliquem ad se Ter., Ci., N., generum ad se arcessi iubet N., aliquem in senatum, in patriam Ci., amicum trans mare Q.; z adv.: domo dudum huc arcessita sum Pl.; namen: Gallorum gentem ad bellum S., aliquem ad laboris societatem Ci., ad evertenda rei publicae fundamenta Gallos Ci., Gallos auxilio (dat. = na pomoč) C., arcessitur lavatum (sup.) interea virgo Ter.; redkeje pren. poslati po kaj: aurum Pl., res transmarinas Ci., sin melius quid (sc. vini) habes, arcesse H., arc. tormenta aut missilia tela T.

2. occ.
a) iz podzemlja pozvati, poklicati: manes coniugis V.
b) nevesto pripeljati v ženinovo hišo: virginem accersant (= arcessant, glej opombo) Ter., quor uxor non accersitur Ter.
c) jur. na sodišče, pred sodnika, na zagovor poz(i)vati, od tod (ob)tožiti, (ob)dolžiti, (o)kriviti; z gen. criminis: aliquem capitis Ci., pecuniae captae S., maiestatis T.; z abl.: innocentem iudicio capitis, aliquem ambitūs crimine, aliquem statuarum nomine Ci., aliquem veneni crimine Suet.; v pozni lat. tudi arc. aliquem in crimen laesae maiestatis Amm. in v pass. z NCI: arcessebantur ministri fuisse Galli ferocientis Amm.; pren.: arc. aliquem inscitiae Nigidius ap. Gell.

3. pren.
a) kaj dobi(va)ti, pridobi(va)ti si, priskrbeti (priskrbovati), povzročiti (povzročati): quies molli strato arcessita L., quemque sibi tenues nascentem arcessere vitas V., somnum in ossa Pr., somnum medicamentis Cels., gloriam ex periculo Cu.; navleči, nakopa(va)ti si kaj (v slabem pomenu): illic homo a me sibi malam rem (nesrečo) arcessit iumento suo Pl., ne arcessant bellum L., arc. causam sibi mortis Val. Max., mortem Val. Max., mors arcessita Plin. iun.
b) snov, misli idr. iz česa vzeti, jemati, zaje(ma)ti: ab exteris nationibus adscita atque arcessita (sacra) Ci., rivulus arcessitus et ductus ab ipso capite accusationis Ci., comoedia ex medio res arcessit H., zajema iz vsakdanjega življenja, arc. fabulas longe Petr., res extrinsecus, ea aliunde Q. Od tod pt. pf. arcēssītus 3 od daleč vzet (zajet) = prisiljen, pritegnjen: dictum Ci., color Sen. rh., affectatio innata, non arcessita Q., ioci Suet.

Opomba: Soobl.: accersō -ere (po premeni črk iz arcēssō): Ter., N., S. idr.; redkeje (iz pf. arcessivi) arcēssiō -īre, arcessiam, arcessiens, arcessiri Eccl., arcessiretur Front., arcessirentur Suet., arcessier (= arcessiri) Caecil. fr., Ter., in accersīrī: Auct. b. Afr., Front., Macr.

armar oborožiti, opremiti; okovati; napeti (lok); montirati (stroj); nastaviti (past); pogrniti (mizo); priviti (vijak); oklopiti; opremiti z moštvom; ojačiti; oskrbeti; izmisliti; povzročiti; oborožiti se za vojno; opirati se na

armar la bayoneta nasaditi bajonet na puško
armar bronca prepir iskati ali začeti
armar caballero za viteza napraviti, poviteziti
armar camorra prepir začeti
armar cizaña razdor povzročiti (sejati)
armar escándalo škandal napraviti
armar un pleito prepir začeti
armar un puente zgraditi most
armarla hrup (rabuko, kraval) napraviti
armarse oborožiti se; pripravljati se (nevihta)

arrecare v. tr. (pres. arrēco)

1. knjižno prinesti, prinašati

2. pren. povzročiti, prizadejati:
arrecare un danno povzročiti škodo
arrecare un grave dolore prizadejati hudo bolečino

arrugginire

A) v. intr. (pres. arrugginisco)

1. zarjaveti

2. pren. zarjaveti, otrpniti, okrneti:
la vita inattiva ti fa arrugginire od nedejavnosti zarjaviš

B) v. tr. povzročiti, da kaj rjavi:
l'umidità mi ha arrugginito la carrozzeria od vlage mi je zarjavela karoserija

C) ➞ arrugginirsi v. rifl. (pres. mi arrugginisco)

1. rjaveti

2. pren. zarjaveti; zakrneti