Franja

Zadetki iskanja

  • povprečj|e [é] srednji spol (-a …)

    1. der Durchschnitt, izraženo v številki: das Mittel (dnevno Tagesmittel, Tagesdurchschnitt, letno Jahresmittel, Jahresdurchschnitt, mesečno Monatsmittel, Monatsdurchschnitt, državno Landesdurchschnitt)
    življenjsko povprečje die Lebenserwartung
    v povprečju im Schnitt, im Mittel

    2. (povprečnost) das Mittelmaß
  • povpréčje (valeur ženski spol ) moyenne ženski spol ; médiocrité ženski spol

    povprečje ljudi le commun des hommes
    v povprečju dans la moyenne
    nad (pod) povprečjem au-dessus (en dessous) de la moyenne, supérieur (inférieur) à la moyenne
  • povpréčje (-a) n

    1. media:
    nad, pod povprečjem sopra, sotto la media

    2. pren. mediocrità; medietà
  • povpréčje s prosjek (-sek), srednja mjera (mer-): biti v -u, pod -em; aritmetično povprečje
  • povpréčje -a s., пересі́чність -ності ж.
  • povpréčje -a s
    1. medie
    2. ekspr. mediocritate
  • aritmetično povprečje stalna zveza
    matematika (zaporedje števil) ▸ aritmetikai átlag
    Sopomenke: aritmetična sredina
  • aritmetičen pridevnik
    (o računanju) ▸ aritmetikai, számtani, aritmetikus
    aritmetični operator ▸ aritmetikai operátor
    aritmetični izračun ▸ aritmetikai számítás
    aritmetični problem ▸ aritmetikai probléma
    aritmetično znanje ▸ aritmetikai tudás
    aritmetična strategija ▸ aritmetikai stratégia
    aritmetične sposobnosti ▸ aritmetikai képességek
    aritmetično dejstvo ▸ aritmetikai tény
    aritmetična operacija ▸ aritmetikai művelet
    Učenec z lahkoto in hitro rešuje različne aritmetične in geometrijske naloge. ▸ A tanuló könnyedén és gyorsan old meg különböző aritmetikai és geometriai feladatokat.
    Povezane iztočnice: aritmetično povprečje
  • aritmetična sredina stalna zveza
    matematika (srednja vrednost) ▸ számtani közép, aritmetikai közép, számtani átlag
    aritmetična sredina dveh števil ▸ két szám számtani közepe
    Sopomenke: aritmetično povprečje
  • deželn|i [ê] (-a, -o) landeseigen; Landes- (arhiv das Landesarchiv, davek die Landessteuer, grb das Landeswappen, grof der Landgraf, jezik die Landessprache, knez der Landesfürst, kongres der Landesparteitag, običaj die Landessitte, parlament das Landesparlament, pečat das Landessiegel, šolski svet der Landesschulrat; zgodovina upravitelj der Landesverweser, urad das Landesamt, die Landesbehörde, zakon das Landesgesetz, zgodovina skrbnik der Landvogt, glavno mesto Landeshauptstadt, pravo das Landesrecht, Landrecht, grofija die Landgrafschaft, himna die Landeshymne, lista die Landesliste; meja die Landesgrenze, oblast die Landesbehörde, podružnica die Landesstelle, politika die Landespolitik, sinoda die Landessynode, uprava die Landesverwaltung, vlada die Landesregierung, zadeva die Landesangelegenheit, zakonodaja die Landesgesetzgebung, povprečje der Landesdurchschnitt)
    član deželne vlade/deželni svetnik der Landesrat
    predsednik deželne cerkve der Kirchenpräsident
  • dnevn|i [é] (-a, -o)

    1. po koledarskem dnevu: Tages- (izkupiček die Tageseinnahme, izpisek der Tagesauszug, menu die Tageskarte, načrt der Tagesplan, program das Tagesprogramm, promet der Tagesumsatz, ritem der Tagesrhythmus, števec der Tageskilometerzähler, tečaj der Tageskurs, blagajna die Tageskasse, cena der Tagespreis, doza die Tagesdosis, karta die Tageskarte, najemnina die Tagesmiete, proizvodnja die Tagesproduktion, časopisje die Tagespresse, delo die Tagesarbeit, poročilo der Tagesbericht, povelje der Tagesbefehl, povprečje das Tagesmittel)

    2. (aktualen) Tages- (politika die Tagespolitik, dogajanje das Tagesgeschehen)

    3. za dne: Tag- (portir der Tagportier, izmena die Tagschicht, služba der Tagdienst, živalstvo, zoologija slepota die Tagblindheit, geografija stran die Tagseite), Tages- (vlak der Tageszug, krema die Tagescreme, temperatura die Tagestemperatur, medicina videnje das Tagessehen)

    4. živalstvo, zoologija žival: tagaktiv

    5. (vsakodnevni) täglich (potrebna količina täglicher Bedarf)

    6.
    dnevna soba das Wohnzimmer, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
    dnevni migrant na delo: der Pendler
    dnevna migracija die Pendelwanderung
    medicina dnevno močenje das Kleidernässen
    religija dnevna maša/maša od dneva die Tagesmesse/Wochentagsmesse/Werktagsmesse
  • letn|i [é] (-a, -o) jährlich; Jahres- (abonma das Jahresabonnement, cikel der Jahreszyklus, dohodek das Jahreseinkommen, dopust der Jahresurlaub, kongres der [Jahreskongreß] Jahreskongress, načrt der Jahresplan, občni zbor die Jahreshauptversammlung, Jahresmitgliederversammlung, obrok die Jahresrate, primanjkljaj der Jahresfehlbetrag, rastlinstvo, botanika prirastek Jahrestrieb, prispevek der Jahresbeitrag, promet der Jahresumsatz, proračun der Jahreshaushalt, najemnina die Jahresmiete, pristojbina die Jahresgebühr, karta - vozovnica/vstopnica/dovolilnica die Jahreskarte, poročilo der Jahresbericht, o delu Jahrestätigkeitsbericht, povprečje das Jahresmittel, der Jahresdurchschnitt, spričevalo das Jahreszeugnis)
  • mesečn|i [é] (-a, -o) Monats- (dohodek das Monatseinkommen, obrok die Monatsrate, najemnina die Monatsmiete, plača das Monatsgehalt, poročilo der Monatsbericht, povprečje der Monatsdurchschnitt)
  • popréčje (-a) n glej povprečje
  • povpreč|ek [é] moški spol (-ka …) die Pauschale; (povprečje) der Durchschnittswert
  • povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.

    1. salire, montare:
    povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
    povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto

    2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
    povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
    povzpeti se do oblasti conquistare il potere

    3. salire, aumentare:
    stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo
  • preséči (-séžem) | preségati (-am) perf., imperf. superare, sorpassare, oltrepassare; avanzare; trascendere, eccedere; uscire:
    dnevna temperatura je presegla 30 °C la temperatura giornaliera superò i 30°C
    preseči pristojnosti uscire dalle, eccedere le competenze
    preseči rekord battere il record
    preseči hitrost superare il limite di velocità
    presegati (dvigati se nad)
    povprečje uscire dalla mediocrità
    presegati (prekašati)
    koga v znanju superare, avanzare qcn. in dottrina
    preseči, presegati mero v pitju trascendere, trasmodare nel bere
    to presega vse meje ciò trascende ogni limite, va oltre ogni limite
    ekon. povpraševanje presega ponudbo la domanda supera l'offerta
    filoz. presegati danost trascendere il dato di fatto
  • vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. alzare, sollevare, levare:
    vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
    vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire

    2. (narediti, delati višje) alzare:
    vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano

    3. sollevare:
    vzdigniti bolnika sollevare il malato
    pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
    vulg. vzdigni no že rit e alzati!

    4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
    vzdigniti cene aumentare i prezzi
    vzdigniti prodajo accrescere le vendite
    vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita

    5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
    vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta

    6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare

    7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
    vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
    pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
    pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
    vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
    pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
    vzdigovati prst ammonire, minacciare
    vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
    vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
    hitreje vzdigovati noge andare più veloce
    vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
    vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle

    B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
    pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto

    2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
    v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio

    3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
    v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
    pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
    pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
    živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto
  • življenjska doba ženski spol die Lebensdauer (tudi živalstvo, zoologija), die Lebensspanne; samo tehnika die Standzeit; (življenjsko povprečje) die Lebenserwartung
    tehnika preskus na življenjsko dobo die Lebensdauerprüfung
Število zadetkov: 19