povprečj|e [é] srednji spol (-a …)
1. der Durchschnitt, izraženo v številki: das Mittel (dnevno Tagesmittel, Tagesdurchschnitt, letno Jahresmittel, Jahresdurchschnitt, mesečno Monatsmittel, Monatsdurchschnitt, državno Landesdurchschnitt)
življenjsko povprečje die Lebenserwartung
v povprečju im Schnitt, im Mittel
2. (povprečnost) das Mittelmaß
Zadetki iskanja
- povpréčje (valeur ženski spol ) moyenne ženski spol ; médiocrité ženski spol
povprečje ljudi le commun des hommes
v povprečju dans la moyenne
nad (pod) povprečjem au-dessus (en dessous) de la moyenne, supérieur (inférieur) à la moyenne - povpréčje (-a) n
1. media:
nad, pod povprečjem sopra, sotto la media
2. pren. mediocrità; medietà - povpréčje s prosjek (-sek), srednja mjera (mer-): biti v -u, pod -em; aritmetično povprečje
- povpréčje -a s., пересі́чність -ності ж.
- povpréčje -a s
1. medie
2. ekspr. mediocritate - aritmetično povprečje stalna zveza
matematika (zaporedje števil) ▸ aritmetikai átlag
Sopomenke: aritmetična sredina - aritmetičen pridevnik
(o računanju) ▸ aritmetikai, számtani, aritmetikusaritmetični operator ▸ aritmetikai operátoraritmetični izračun ▸ aritmetikai számításaritmetični problem ▸ aritmetikai problémaaritmetično znanje ▸ aritmetikai tudásaritmetična strategija ▸ aritmetikai stratégiaaritmetične sposobnosti ▸ aritmetikai képességekaritmetično dejstvo ▸ aritmetikai tényaritmetična operacija ▸ aritmetikai műveletUčenec z lahkoto in hitro rešuje različne aritmetične in geometrijske naloge. ▸ A tanuló könnyedén és gyorsan old meg különböző aritmetikai és geometriai feladatokat.
Povezane iztočnice: aritmetično povprečje - aritmetična sredina stalna zveza
matematika (srednja vrednost) ▸ számtani közép, aritmetikai közép, számtani átlagaritmetična sredina dveh števil ▸ két szám számtani közepeSopomenke: aritmetično povprečje - deželn|i [ê] (-a, -o) landeseigen; Landes- (arhiv das Landesarchiv, davek die Landessteuer, grb das Landeswappen, grof der Landgraf, jezik die Landessprache, knez der Landesfürst, kongres der Landesparteitag, običaj die Landessitte, parlament das Landesparlament, pečat das Landessiegel, šolski svet der Landesschulrat; zgodovina upravitelj der Landesverweser, urad das Landesamt, die Landesbehörde, zakon das Landesgesetz, zgodovina skrbnik der Landvogt, glavno mesto Landeshauptstadt, pravo das Landesrecht, Landrecht, grofija die Landgrafschaft, himna die Landeshymne, lista die Landesliste; meja die Landesgrenze, oblast die Landesbehörde, podružnica die Landesstelle, politika die Landespolitik, sinoda die Landessynode, uprava die Landesverwaltung, vlada die Landesregierung, zadeva die Landesangelegenheit, zakonodaja die Landesgesetzgebung, povprečje der Landesdurchschnitt)
član deželne vlade/deželni svetnik der Landesrat
predsednik deželne cerkve der Kirchenpräsident - dnevn|i [é] (-a, -o)
1. po koledarskem dnevu: Tages- (izkupiček die Tageseinnahme, izpisek der Tagesauszug, menu die Tageskarte, načrt der Tagesplan, program das Tagesprogramm, promet der Tagesumsatz, ritem der Tagesrhythmus, števec der Tageskilometerzähler, tečaj der Tageskurs, blagajna die Tageskasse, cena der Tagespreis, doza die Tagesdosis, karta die Tageskarte, najemnina die Tagesmiete, proizvodnja die Tagesproduktion, časopisje die Tagespresse, delo die Tagesarbeit, poročilo der Tagesbericht, povelje der Tagesbefehl, povprečje das Tagesmittel)
2. (aktualen) Tages- (politika die Tagespolitik, dogajanje das Tagesgeschehen)
3. za dne: Tag- (portir der Tagportier, izmena die Tagschicht, služba der Tagdienst, živalstvo, zoologija slepota die Tagblindheit, geografija stran die Tagseite), Tages- (vlak der Tageszug, krema die Tagescreme, temperatura die Tagestemperatur, medicina videnje das Tagessehen)
4. živalstvo, zoologija žival: tagaktiv
5. (vsakodnevni) täglich (potrebna količina täglicher Bedarf)
6.
dnevna soba das Wohnzimmer, v ustanovah: der Tagesraum, der Aufenthaltsraum
dnevni migrant na delo: der Pendler
dnevna migracija die Pendelwanderung
medicina dnevno močenje das Kleidernässen
religija dnevna maša/maša od dneva die Tagesmesse/Wochentagsmesse/Werktagsmesse - letn|i [é] (-a, -o) jährlich; Jahres- (abonma das Jahresabonnement, cikel der Jahreszyklus, dohodek das Jahreseinkommen, dopust der Jahresurlaub, kongres der [Jahreskongreß] Jahreskongress, načrt der Jahresplan, občni zbor die Jahreshauptversammlung, Jahresmitgliederversammlung, obrok die Jahresrate, primanjkljaj der Jahresfehlbetrag, rastlinstvo, botanika prirastek Jahrestrieb, prispevek der Jahresbeitrag, promet der Jahresumsatz, proračun der Jahreshaushalt, najemnina die Jahresmiete, pristojbina die Jahresgebühr, karta - vozovnica/vstopnica/dovolilnica die Jahreskarte, poročilo der Jahresbericht, o delu Jahrestätigkeitsbericht, povprečje das Jahresmittel, der Jahresdurchschnitt, spričevalo das Jahreszeugnis)
- mesečn|i [é] (-a, -o) Monats- (dohodek das Monatseinkommen, obrok die Monatsrate, najemnina die Monatsmiete, plača das Monatsgehalt, poročilo der Monatsbericht, povprečje der Monatsdurchschnitt)
- popréčje (-a) n glej povprečje
- povpreč|ek [é] moški spol (-ka …) die Pauschale; (povprečje) der Durchschnittswert
- povzpénjati se (-am se) | povzpéti se (-pnèm se) imperf., perf. refl.
1. salire, montare:
povzpeti se na goro, v drugo nadstropje salire su un monte, al secondo piano
povzpeti se na konja, vozilo montare un cavallo, su un'auto
2. ascendere, assurgere; elevarsi, conquistare:
povzpeti se nad povprečje elevarsi sopra la mediocrità
povzpeti se do oblasti conquistare il potere
3. salire, aumentare:
stroški so se povzpeli nad milijardo le spese sono aumentate sopra il miliardo - preséči (-séžem) | preségati (-am) perf., imperf. superare, sorpassare, oltrepassare; avanzare; trascendere, eccedere; uscire:
dnevna temperatura je presegla 30 °C la temperatura giornaliera superò i 30°C
preseči pristojnosti uscire dalle, eccedere le competenze
preseči rekord battere il record
preseči hitrost superare il limite di velocità
presegati (dvigati se nad)
povprečje uscire dalla mediocrità
presegati (prekašati)
koga v znanju superare, avanzare qcn. in dottrina
preseči, presegati mero v pitju trascendere, trasmodare nel bere
to presega vse meje ciò trascende ogni limite, va oltre ogni limite
ekon. povpraševanje presega ponudbo la domanda supera l'offerta
filoz. presegati danost trascendere il dato di fatto - vzdígniti (-em) | vzdigováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. alzare, sollevare, levare:
vzdigniti roko v pozdrav alzare la mano in segno di saluto
vzdigniti sidro in odpluti levare l'ancora e partire
2. (narediti, delati višje) alzare:
vzdigniti hišo za nadstropje alzare la casa di un piano
3. sollevare:
vzdigniti bolnika sollevare il malato
pog. vzdigniti iz postelje svegliare, buttare giù dal letto
vulg. vzdigni no že rit e alzati!
4. (spraviti, spravljati na višjo stopnjo) aumentare, accrescere; ekst. elevare:
vzdigniti cene aumentare i prezzi
vzdigniti prodajo accrescere le vendite
vzdigniti življenjsko raven elevare il tenore di vita
5. (sprejeti, sprejemati naročeno, shranjeno) prelevare, ritirare:
vzdigniti pismo na pošti ritirare la lettera alla posta
6. (dvigniti, dvigovati v upor) sollevare
7. (povzročiti, povzročati) suscitare, creare, fare:
vulg. vzdigniti hrup, preplah fare chiasso, casino; creare panico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
vzdigniti koga (razburiti, vznevoljiti) irritare
pren. vzdigniti glave alzare la testa, farsi insolente
pren. vzdigniti jadra levare le vele, andarsene
vzdigniti nos mettere il broncio, offendersi
pren. vzdigniti veliko prahu sollevare un polverone
vzdigovati prst ammonire, minacciare
vzdigniti oči, pogled h komu guardare qcn.
vzdigniti roko nad koga, proti komu alzare la mano su qcn.; colpire, picchiare qcn.
hitreje vzdigovati noge andare più veloce
vzdigovati svet s tečajev scombussolare, sconvolgere i principi convalidati
vzdigovati koga v nebesa portare, levare qcn. alle stelle
B) vzdígniti se (-em se) | vzdigováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. alzarsi, levarsi, sollevarsi:
pog. vzdigniti se od mize, s postelje alzarsi da tavola, dal letto
2. (pojaviti, pojavljati se) spuntare, insorgere:
v srcu se mu vzdigne dvom, sum nel suo cuore spunta la speranza, il dubbio
3. (s smiselnim osebkom v dajalniku čutiti, začutiti slabost) avere, dare il voltastomaco:
v želodcu se mu je vzdignilo ob tistem neredu un disordine da fargli venire il voltastomaco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gastr. testo se je lepo vzdignilo (vzhajalo) la pasta ha lievitato bene
pren. v gledališču se je spet vzdignila zavesa il teatro ha riaperto
pren. vzdigniti se nad povprečje sollevarsi al di sopra della mediocrità
živo srebro se je močno vzdignilo la temperatura è salita di molto - življenjska doba ženski spol die Lebensdauer (tudi živalstvo, zoologija), die Lebensspanne; samo tehnika die Standzeit; (življenjsko povprečje) die Lebenserwartung
tehnika preskus na življenjsko dobo die Lebensdauerprüfung
/ 1
Število zadetkov: 19