Franja

Zadetki iskanja

  • povelj|evati (-ujem) vojska (jemandem) befehligen, kommandieren, das Kommando haben über; (imeti vrhovno komando) den Oberbefehl führen/haben
  • poveljeváti to command, to be in command of; to lead

    poveljeváti armadi to command an army
  • poveljeváti commander, exercer le commandement de
  • poveljeváti (-újem) imperf. voj.

    1. comandare; capitanare; guidare; pren. avere il bastone di comando:
    poveljevati bataljonu, četi comandare un battaglione, una compagnia

    2. (izrekati povelja) comandare, ordinare:
    poveljevati zbor comandare l'adunata
  • poveljeváti -újem zapovijedati, zapovedati, komandirati, komandovati: poveljevati brigadi, diviziji
  • poveljeváti tener el mando; mandar ; voj comandar
  • poveljeváti -újem nedov., кома́ндувати -дую недок.
  • poveljeváti -ljújem nedov. a comanda
  • acaudillar voditi, poveljevati
  • barjaktáriti -àktārīm
    1. poveljevati
    2. načelovati, biti na čelu: on njima barjaktari
  • befehlen* ukazati, zaukazati; eine Armee: poveljevati (armadi); (anvertrauen) priporočiti (sich se)
  • befehligen poveljevati (die Truppen befehligen poveljevati četam)
  • capitanare v. tr. (pres. capitano) voditi, biti na čelu, poveljevati:
    capitanare l'insurrezione voditi vstajo
  • capitanear poveljevati, voditi
  • captain2 [kǽptin] prehodni glagol
    poveljevati, voditi
  • comandá cománd vt.

    1. ukazovati, ukazati, velevati, veleti

    2. poveljevati

    3. naročati, naročiti
  • comandar poveljevati, zapovedovati
  • comandare

    A) v. tr. (pres. comando)

    1. ukazovati; poveljevati:
    fu comandato il silenzio ukazali so tišino
    comandare un esercito poveljevati vojski
    comandi! prosim!
    cosa comandano? želite, prosim?

    2. naročiti, naročati:
    comandare un piatto naročiti jed

    3. admin. premestiti, poslati (na drugo delovno mesto)

    4. tehn. voditi, upravljati:
    la chiavetta che comanda la messa in moto ključ za vžig

    B) v. intr. ukazovati:
    a casa mia comando io! pri nas ukazujem jaz!
  • command1 [kəmá:nd]

    1. prehodni glagol
    ukazovati, zapovedovati; poveljevati, odrediti, odrejati; zahtevati, naročiti; izsiljevati; obvladati, znati (of)
    razpolagati, na voljo imeti; donašati, nuditi, dajati

    2. neprehodni glagol
    biti poveljnik, ukazovati, vladati

    to command o.s. obvladati se
    to command in chief biti glavni poveljnik
    to command love zbujati ljubezen
    to command a ready sale dobro se prodajati
    to command one's passions obvladati svoje strasti
    to command a fine view nuditi lep razgled
  • commander [kɔmɑ̃de] vieilli zapovedati, ukazati; predpisati; zahtevati; commerce naročiti; militaire poveljevati, voditi; technique spraviti v pogon, upravljati; verbe intransitif vladati (sur, à nad), obvladovati, nadzirati

    se commander obvladati se
    commander un bataillon, une expédition poveljevati bataljonu, voditi ekspedicijo
    commander à sa colère obvladati svojo jezo
    il m'a commandé de me taire ukazal mi je, naj molčim
    le travail commande delo najprej, pred vsem drugim
    la forteresse commande l'accès à la ville trdnjava nadzira dohod v mesto
    pièces féminin pluriel d'une maison qui se commandent hišni prostori, ki so tako razporejeni, da je treba iti skozi enega v drugega