Franja

povod [ò] moški spol (-a …) der [Anlaß] Anlass; (vzrok, razlog) die Veranlassung
imeti za povod zum [Anlaß] Anlass nehmen
| ➞ → razlog, vzrok

pòvod m (rus.)
1. povod: ovo je povod a ne uzrok; dati -a za što
2. prilika, priložnost: dati kome povod za prevodenje
3. -om njegova govora ob njegovem govoru, ko je on govoril; u -u čega ob priložnosti česa

pòvod m
1. povodec: voditi konja u -u
2. več skupaj zvezanih lovskih psov

povòd cause, reason, occasion; inducement (za to)

dati povòd to occasion, to give occasion (za kaj for something)
ni povòda za bojazen (za jezo) there is no need ali call to be afraid (to be angry)
biti povòd za kaj to be the reason for something
brez povòda for no reason
najmanjši povòd the slightest motive
nikoli nismo imeli najmanjšega povòda za pritožbo we never had the least reason to complain
imeti povòd za to have occasion to...

povòd (vzrok) cause ženski spol ; sujet moški spol , occasion ženski spol , motif moški spol , raison ženski spol

dati povod fournir matière (ali occasion) à quelque chose (ali quelqu'un), donner lieu à quelque chose, donner naissance à quelque chose, prêter à quelque chose, figurativno procurer
brez (kakega) povoda sans (aucun) motif (ali sujet)
dati povod za donner prise à, donner sujet à
dati povod za kritiko prêter (ali donner prise) à la critique, donner le flanc à la critique
da(ja)ti povod za smeh prêter à rire
ni povoda, da bi se hvalili il n'y a pas de quoi être fier
njegovo vedenje daje povod za številne pripombe sa conduite donne lieu à bien des commentaires

povòd (-óda) m motivo, movente, occasione, cagione, pretesto, materia; ansa; ekst. addentellato:
povod za zločin il movente del delitto
pren. povod za vojno, za spor casus belli
žalitev je povod za nove žalitve un'offesa è causa di nuove offese
dati povod za opravljanje dare pretesto alla maldicenza
iskati povod za opravičilo cercare un appiglio per giustificarsi
dati povod za sumničenje dare materia a sospetti
dati tehten povod dare, fornire un valido pretesto

povòd -óda m povod, pobuda, podstrek: sarajevski atentat je bil povod za prvo svetovno vojno; začeti kaj brez -a

povòd motivo m ; razón f (za para) ; (vzrok) causa f

brez kakega povoda sin ningún motivo
dati povod za dar motivo (ali pie) para, dar ocasión (ali lugar) a
izkoristiti povod za aprovechar la ocasión para (nedoločnik)

povòd -óda m., причи́на -и ж.

povòd -óda m motiv, pretext

повод m

1. pl.
поводы vzrok, razlog;
п. к войне povod za napoved vojne, casus belli;
по поводу v tej zvezi; no
по какому поводу? iz kakšnega vzroka?;

2. pl.
поводья uzda, povodec;
натянуть поводья nategniti vajeti;
быть у кого на поводу/идти у кого на поводу slepo slediti komu, slepo se komu pokoravati

addentellato

A) agg. nazobčan

B) m

1. nazobčanost, nazobčani vrhnji del obzidja

2. pren. osnova, povod, opora, pretveza:
un'offesa è un addentellato per nuove offese žalitev je povod za nove žalitve

aditus -ūs, m (adīre)

1. hoja tja, prihajanje, približevanje, bližanje (naspr. abitus): urbes ... permultas uno aditu adventuque esse captas Ci. ob prvem približanju, eos non introitu, sed omnino aditu prohibuerunt Ci., quorum aditu aut abitu ... mutant naturam res Lucr., nemo illum aditu dignum iudicavit Ci., prohibent aditūs Troes O. pristajanje, huc aditum ferre Cat. kreniti.

2. priložnost ali pravica kam priti, dostop, pristop: mercatoribus est aditus ad eos C., non est aditus in id sacrarium viris Ci. moški nimajo vstopa, quibus solis aditus in domum familiarior (svobodnejši) erat L., quo neque ventis sit aditus V. kamor ... ne morejo pridreti; z gen.: aditus litoris, Capitolii Ci. ali finium L. pristop k ..., oppida neque pedibus neque navibus aditum habebant C. niso bila pristopna niti s kopnega niti z morja, aditu carens O. nepristopen; occ.
a) pristop h komu, dostop do koga, avdienca (ki jo kdo dobi, admissio = zaslišanje, ki ga kdo dovoli): homo rari aditūs T. redko pristopen, aditum petentibus conveniendi non dabat N. ni puščal predse, faciles aditūs ad eum privatorum Ci. zasebnikom je bil lahko pristopen, aditus ad eum difficilior esse dicitur Ci., difficiles aditus primos habet H. v začetku je težko pristopen, aditus ad aliquem intercludere Ci. ep., aditum ad aliquem postulare T., per Parmenionem aditum regis (pristop h kralju) obtinere Iust., aditum commendationis (po priporočilu) habere C.
b) pravica, hoditi prek tujega polja na svoje: aditum alicui praestare, aditum redimere Icti.

3. met. dohod, prihod, vhod (kot kraj) (naspr. exitus): Lucr., V., O., T. idr., loca, portūs, aditūs cognoscere C., omnes fori aditūs saepti Ci., templorum ac monumentorum aditūs exornavit Ci., qui (Pontus) antea populo Rom. ex omni aditu clausus fuisset Ci. z vseh strani zaprt, adit. pontis (k mostu) L. ali fontis (k viru) Hirt., petra ... unum aditum habet Cu.

4. pren.
a) pristop = uvod, prvi korak, začetek: primus aditus et postulatio Tuberonis Ci., vestibula honesta aditusque ad causam illustres facere Ci.: z gen.: aditus de fortunis tuis agendi Ci. ep. začetek razprave o ..., aditus tantum mortis durior longinquiorque erat Plin. iun. prehod k smrti, umiranje.
b) pristop = možnost pristopa, priložnost kam priti ali kaj doseči, pravica do česa, povod: est alius quoque aditus ad multitudinem Ci., ad consulatum Ci., in illum ordinem Ci., nactus aditūs ad ea conanda C., aditum ad aures alicuius habere Ci., date huic religioni aditum, pontifices Ci., omnes aditus bello aperire L.; z gen.: aditus laudis Ci., oppugnationis Auct. b. Alx., privatae gratiae aditum apud regem quaerebat L., qui aliquem sermonis aditum causamque amicitiae cum Cicerone habebant C., ad. nefariae spei Cu.

ampla -ae, f ročaj, držalo: Amm., Serv.; pren. povod: iste amplam nactus adseverat se actionem daturum Ci.

Anlaß, Anlass, der, (Anlasses, Anlässe)

1. povod

2. prilika, priložnost; aus Anlaß des 75. Geburtstages ob 75. rojstnem dnevu; wir nehmen [Anlaß] Anlass: ob tej priliki, priložnosti ..., uporabljamo/izkoriščamo priložnost

ansa f

1. ročaj, roč, držaj:
vaso a due anse posoda z dvema ročema

2. pren. pretveza, povod:
dare ansa alla maldicenza dati povod za opravljanje

3. rečni okljuk

4. anat. vijuga:
ansa intestinale črevesna vijuga

ānsa -ae, f

1. roč(aj), držaj: attritā pendebat cantharus ansā V., a. alvei, poculi, urcei O., rudentis Vitr. konec vrvi (z zanko), gubernaculi Vitr., staterae Vitr. škarje, v katerih se giblje prečka, ostii Petr. (železno) držalo ob vratih, crepidae Tib., Plin. ušesce ob podplatnem robu (skozi katero so se potegovali vezni jermeni); arhit. skoba, ki drži več kamnov skupaj: Vitr.

2. pren. povod, prilika: ansam quaerere Pl., quo plures det sibi tamquam ansas ad reprehendendum Ci., habere reprehensionis ansam aliquam Ci., sermonis ansas dare Ci.

appiglio m (pl. -gli)

1. opora

2. pren. priložnost, povod, pretveza:
cercare un appiglio per giustificarsi iskati pretvezo, s katero bi se opravičil

asa ženski spol roč, držaj, prijem; povod, pretveza

ser (muy) del asa biti zaupen prijatelj

asidero moški spol roč, držaj; povod, pretveza