Franja

povedati [é] (povem)

1. sagen, pesem, na pamet: aufsagen
povedati resnico die Wahrheit sagen
ni moči povedati es ist nicht zu sagen …
povedati na pamet aus dem Kopf aufsagen
do konca: aussprechen, ausreden (pusti, da povem [laß] lass mich ausreden)
povedati brez ovinkov Klartext reden
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
ne moči povedati česa: (etwas) nicht über die Lippen bringen
odločno povedati svoje mnenje seinen Standpunkt klarmachen
pošteno jih povedati komu deutlich werden, (jemandem) gehorig die Meinung sagen
v obraz povedati (jemandem (etwas)) ins Gesicht sagen, auf den Kopf zusagen

2. zgodbo, potek: erzählen, s svojimi besedami - zgodbo romana ipd.: nacherzählen
naprej povedati še komu: weitersagen, wiedererzählen
uvodoma povedati vorwegschicken, vorwegsagen
jokaje povedati komu kaj: (jemandem (etwas)) vorweinen, vorheulen

3. (sporočiti) mitteilen; (navesti) številke, podatke: angeben

4.
vse povedati (izdati) auspacken

5. podatki, številke: besagen, schließen lassen
|
Povej! heraus mit der Sprache!/heraus damit!
vredno, da se pove erzählenswert
če odkrito povem offen gestanden
povej mi, s kom se družiš in povem ti, kdo si sage mir, mit wem du umgehst, und ich sage dir, wer du bist

povédati to tell; to say

povedali so mi tako I was told so
nekaj ti bom povedal (izdal) I'll tell you what
povédati svoje ime to give one's name
ne povej nikomur o mojem prihodu! don't tell anyone I've come
med nama povedano (pogovorno) between you and me (and the gatepost)
česa (kaj) ne poveste! you don't say!, you can't be serious!
komu to poveste (pravite)! you're telling me!
povédati resnico to tell the truth
povédati (reči) geslo to give the password
povej to obzirno! (žargon) put it gently!
to veliko pové that says a great deal, that tells its own tale

povédati dire, raconter, rapporter, conter ; familiarno chanter

ne povedati taire
na kratko povedati être bref, s'expliquer en peu de mots
na pamet povedati réciter par cœur
povedati banalnosti (ironično) dire des vérités premières
povedati brez ovinkov parler franc(hement) (ali ouvertement, sans détours, sans ambages)
povedati komu nekaj krepkih en dire des dures à quelqu'un
povedati resnico dire la vérité, dire vrai
povedati komu resnico v obraz dire son fait à quelqu'un
povedati svoje ime (priimek) se nommer, décliner son nom
povedati svoje mnenje dire son avis, émettre (ali exprimer, manifester) son opinion
povedati zgodbo raconter une histoire
brezobzirno povedati svoje mnenje dire carrément son avis (ali sa façon de penser), ne pas y aller par quatre chemins, ne pas l'envoyer dire
komu povedati svoje mnenje dire son fait (ali ses quatre vérités) à quelqu'un, faire la leçon à quelqu'un
komu kaj na uho povedati dire quelque chose à l'oreille de quelqu'un
komu kaj strogo zaupno povedati dire quelque chose à quelqu'un dans le creux (ali dans le tuyau) de l'oreille
naprej povedati redire
imeti mnogo povedati (en) avoir long à conter
imeti vedno kaj povedati (familiarno) avoir de la conversation
tajnost se ne sme povedati naprej un secret ne doit pas se répéter
tega vam (žal) ne bi znal povedati je ne saurais vous le dire
o tem bi jaz lahko veliko (marsikaj) povedal j'en sais quelque chose, je pourrais vous en dire des nouvelles
česa ne poveste! vous en dites de belles!
ne povejte tega njemu naprej n'allez pas le lui redire

povédati (povém) perf. dire, raccontare; esprimere; esporre; pronunciare:
povedati ime, novico dire il nome, dire una notizia
povedati svoje mnenje esporre, esprimere il proprio parere
povedati na pamet dire a memoria
povedati nekaj priložnostnih besed pronunziare qualche parola di circostanza
česa ne poveš ma no
pren. to ime mi ne pove nič il nome non mi dice niente, non conosco la persona che porta questo nome
pren. nos mi je povedal sentivo
kaj boš dobrega povedal? cosa racconti di bello?
povedati komu nekaj gorkih strapazzare qcn.
povedati v obraz dire in faccia
povedati komu kaj nazaj ribattere a uno, controbattere qcn.
povedati komu svoje dire a uno ciò che si merita
bilo je, kako bi povedal, malo nerodno la cosa era, come dire, piuttosto imbarazzante
PREGOVORI:
greh se pove, grešnika pa ne si dice il peccato, ma non il peccatore
povej mi, s kom se družiš, in ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

povédati povem, povejo i povedo i povedo, povej -te i povedi -te, povedal -a reći, kazati: kako smešno povedati; povedal je svoje mnenje; povedati na pamet, iz glave povedati; po domače povedati; na vsa usta povedati
otvoreno reći; v zobe komu kaj povedati
u brk kome reći; po domače povedano

povédati decir

povedati komu svoje mnenje fam decir a alg cuatro verdades
ne da se povedati (je neverjetno) es increíble, es inaudito
kaj vsega (česa) ne poveste? ¿qué cosas (más raras) dice usted?
odkrito povedano dicho con franqueza
med nami povedano dicho sea entre nosotros
ti to nič ne pove? ¿no te dice nada eso?
s tem je vse povedano con eso está dicho todo

povédati povém dov., сказа́ти скажу́ док., мо́вити -влю недок., док., розпові́сти́ -ві́м док.; доказа́ти -кажу́ док.

povédati -vem dov. a spune, a zice

accoucher [akuše] verbe transitif roditi; pomagati (ženski) pri porodu; populaire povedati, jasno se izraziti

accoucher avant terme prezgodaj roditi
elle accouchera dans 2 mois rodila bo čez dva meseca
elle a accouché d'un garçon, de jumeaux rodila je dečka, dvojčka
(familier) accoucher d'un roman policier napisati kriminalni roman
accouche (donc enfin)! povej (že vendar)!

affacciare

A) v. tr. (pres. affaccio)

1. pokazati (zlasti skozi okno, vrata)

2. izraziti, povedati:
affacciare un dubbio izraziti dvom

B) ➞ affacciarsi v. rifl. (pres. mi affaccio)

1. pokazati se (na oknu, vratih ipd.)

2. pojaviti se, poroditi se:
mi si affacciò un sospetto porodil se mi je sum

afferō (adferō) -ferre, attulī, allātum (adlātum)

1. prinesti (prinašati), spraviti (spravljati) kam, (s seboj) prinesti (prinašati): rogavit, ut sua, quae attulerat, licet efferre N. je prinesel, Curio ad focum sedenti magnum auri pondus Samnites cum attulissent, repudiati sunt Ci., te qui vivum casus... attulerint V., aff. dona, panem Cu., coronam auream donum (v dar) Cu. Smer: z adv.: scrinium cum litteris... eodem S., munera eo sunt allata N., huc affer scyphos H.; s praep.: HS sestertium sexagies ad aliquem C., lapidem... ad introitum aedis N., lecticā aliquem in forum L.; le pesn. z dat.: alimenta nubibus O. dovajati; le pri mestnih imenih sam acc.: tabulas Romam C. Izhodišče: attuleras domo scelus Ci.; z adv.: inde mortuus Romam allatus L., unde malum pedem attulistis Cat. od koder ste nesrečniki prišli; s praep.: aff. sacra ab illis huc Ci., ex propinquis urbibus cocta cibaria in castra L. Pesn. refl. in med.; z označeno smerjo: se afferre huc Kom. sem priti, prihajati, huc te adfers V., hanc urbem adferimur V. temu mestu se bližamo; z označenim izhodiščem: sese a moenibus Helenus adfert V. prihaja (sem).

2.
a) (pisma, poročila) prinesti (prinašati), v pass. tudi = priti, dohajati, dospeti: litteras a patre adferunt Ci., adf. litteras (epistulam) ad aliquem Ci., ut exoptatum inimico nuntium primus adferret Ci., quae (calamitas) tanta fuit, ut eam ad aures Luculli imperatoris non ex proelio nuntius, sed ex sermone rumor afferret L., adferuntur ex Asia cotidie litterae Ci., nuntius, fama adfertur Ci.; pesn. (redko): modulatae multitudinis conferta vox aures eius affertur Ap. mu udari na ušesa. Pogosto z ACI: rumores adferebantur,... Belgas... coniurare C., suspicio allata est hostem appropinquare N., terror (strašna vest) affertur Scythas adventare Cu.; od tod afferre brez obj. s samim ACI = sporočiti (sporočati), naznaniti (naznanjati): afferebant nuntii male rem gerere Darium N., allatum est eum dictatorem dictum esse L.; tudi: cum... eo mihi de Q. Hortensii morte esset adlatum Ci.
b) (o zemlji, drevesih) sad nositi, roditi, obroditi: vitis afferre se uvam ostendit Varr., talis ager post longam desidiam laetas segetes affert Col., surculi, qui primum florem afferunt Col. ki prvič vzcveto, plantae sinapis plus vere afferunt Col., afferre fructum Eccl.; pren.: magnum proventum poëtarum annus hic attulit Plin. iun. je rodilo obilo pesnikov; o dejanjih: pecuniam aff. Sen. ph. nesti, dajati denar, dobiček, tudi samo: nesti.

3. pren.
a) manūs afferre alicui ali alicui rei siloma roko položiti na koga ali na kaj = siloma lotiti se koga ali česa, prije(ma)ti koga, napasti (napadati) koga, spozabiti se nad kom, (po krivici) seči (segati) po čem, zateči (zatekati) se v kaj: domino a familia sua manus allatas esse Ci., manus sibi aff. sam se usmrtiti: Plancus in Ci. ep., Auct. b. Afr. ali = kri si spustiti: Sen. ph., templo manus impias adf. Ci. brezbožno oskruniti svetišče, manus adf. bonis alienis Ci.; pren.: vulneribus suis saepius manus adf. Ci. ep. rane predreti = bolečino obnoviti, beneficio suo manus aff. Sen. ph. dobroto razvrednotiti; brez dat.: pro se quisque manus adfert Ci. udriha, se bije; podobno: dentes in dominum adferre Varr. (o Aktajonovih psih) zobe naperiti zoper svojega gospodarja; vim afferre alicui ali alicui rei silo storiti, delati komu ali čemu, napasti koga, posiliti (dečka ali žensko): interfectus ab eo est, cui vim adferebat Ci., ita parati..., ut vim vitae aut corpori potuerint adferre Ci., quonam se pacto paucos et infirmos crederet praesidio tam valido et armato vim allaturos L., ut sumptum faciat in militem, nemini vis adfertur Ci. se nihče ne sili, ubi intellexit... id parari, ut filiae suae vis adferretur Ci., Sex. Tarquinius vim Lucretiae... attulit Ci., vim nobis Neptunius attulit heros O., vim adf. pudicitiae Ci., religioni Iust., vim et manus adf. Ci.; tudi o moralnem nasilju = (pri)siliti koga: vim adferebam senatui Ci., vim hoc est adferre; quid enim refert, qua me ratione cogatis Ci.; o sili dokazil: quod si geometricis rationibus non est crediturus, quae vim adferunt in docendo... Ci.
b) k čemu še kaj prinesti (prinašati) = (še) doda(ja)ti, dostaviti (dostavljati), s seboj prinesti (prinašati): multa addunt atque adferunt de suo Ci., quantum tuis operibus detrahet, tantum adferat laudibus Ci., multa in re militari nova attulit N. je izumil, hunc animum attulit ad tribunatum Ci., primus ille in praefecturam sellam curulem attulit Ci., quis attulerit Ci. kdo je dodal pristavek (osnutku zakona); pren.: adf. aliquid ad amicitiam populi Romani Ci., opem L., O. pomagati, adiumentum dignitati Ci., hoc auctoritatis ad accusandum adferebat Ci.
c) prinesti (prinašati) = poda(ja)ti, navesti (navajati), omeniti (omenjati), izreči (izrekati), govoriti, povedati: testimonium N., iudicium, causam, causas Ci., consilium, indicium conscientiae Cu., (haud) vana L., exemplum scelerati hominis Ci., hic mihi adferunt mediocritates Ci., adfertur de Sileno fabella Ci., an aetatem adferet? (starost v opravičilo) Ci., argumentum aquam aff. (vodo v dokaz) Cu.; z ACI: Q., sed adfers in tauri optimi extis... cor non fuisse Ci.; z odvisnim vprašanjem: cur credam, adferre possum Ci., adferant, quibus civitas erepta sit Ci. naj povedo; abs.: nihil igitur adferunt, qui... negant Ci. pravzaprav nič ne povedo.
č) prinesti (prinašati) = povzročiti (povzročati), prizade(va)ti, pripraviti (pripravljati), da(ja)ti: hora saepe magnas adfert clades Ci., magnam populo Rom. adf. cladem Ci., aff. detrimentum, incommodum C. ali iacturam Col. škodo, kvar, izgubo prizade(ja)ti, detrimentum aff. rei familiari N., hoc aliquid deformitatis afferebat N., adf. calamitatem Ci. onesrečiti, multas alicui lacrimas, dolorem, maiorem curam alicui Ci., alicui mortem Pl., Ci. ali necem Plin. smrt zadati komu, pestem alicui Ci. ali interitum alicuius rei Ci. ali perniciem vitae hominum Ci. ali pestilentiam Plin. pogubiti (pogubljati), ugonobiti (ugonabljati) koga, pokonč(ev)ati kaj, poguben biti komu ali čemu, alicui odium Ci. ali invidiam T. ali contemptum Cu. nakopati, alicui crimen Ci., alicui honorem, gloriam V., salutem alicui Ci. ali alicui rei C., spem alicui Ci. obuditi (obujati), finem alicuius rei ali alicui rei Ci. konec storiti, aliquid utilitatis Ci. kaj koristiti, multam utilitatem rei publ. Ci. mnogo koristiti, omnes utilitates in medium Ci. dati vsem v uporabo, kar je v splošno korist, non (illa) praesidia adferunt oratori aliquid Ci. nič ne vplivajo na govornika; o času: nunc hic dies aliam vitam adfert Ter., multa diem tempusque adferre posse L., dies, en, attulit ultro V.; po reklu aliquid utilitatis adferre dobi glag. occ. pomen prispevati, koristiti: aliquid adf. ad communem utilitatem Ci., nihil adf. ad communem fructum Ci., quid oves aliud afferunt nisi ut homines vestiantur? Ci.

Opomba: Pozni imp. adfers (= affer): Poeta ap. Fulg., It.

aggerō (adgerō) -ere -gessī -gestum

1. prinesti (prinašati), privleči, dobaviti (dobavljati): aquam Pl., pisciculos Varr., luta et limum Ci. ap. Non., terram Sen. ph., humum ex montibus Cu., caespitem T.; z ad: ipsi aggerunt ad nos (bona) Pl.; z dat.: ingens aggeritur tumulo (za gomilo) tellus V., aggesta fluminibus terra Plin. naplavljena; subst. pt. pf. aggestum -ī, n zemeljski nasip: Amm.

2. pren.
a) (s trudom) nalagati, kopičiti kaj na kaj: quadrantes aggerere patrimonio Ph., opes opibus Sen. ph.
b) pretiravaje omeniti, povedati, praviti, obsipavati koga s čim: amici... intendere vera, adgerere falsa T. adg. probra T., multa adgerebantur etiam insontibus periculosa T.

allēgō (adlēgō) -āre -āvi -ātum

1. (osebe v zasebnih stvareh) odposlati (odpošiljati), poslati (pošiljati); abs.: petit a me Rabonius et amicos adlegat Ci., necessarios adlegatos esse dicebat Ci., cum patrem... adlegando... fatigasset L. s poslanstvi; z ad: ego si allegassem aliquem ad hoc negotium Pl., quem ad hunc (iudicem) reus adleget? Ci.; pren.: philosophiam ad aliquem adlegare Ci. filozofijo kot priprošnjico poslati h komu = po filozofiji priprošnjo vložiti pri kom; z dat.: alium ego isti rei allegabo Pl., et ipse ad eos accedit et homines nobiles adlegat iis, qui peterent, ne... Ci.

2. (h kaki prevari) koga napeljati, nagovoriti: Pl., ut ne credas a me adlegatum hunc senem Ter.

3. pren. (kaj kot vzrok) povedati, navesti (navajati), omeniti (omenjati), uveljavljati, dokaz(ov)ati, sklicevati se na kaj: munera, preces, mandata regis sui Scydrothemidi adlegant T., dignitas eius allegatur Q., all. patrocinii ius Plin. iun., hoc senatui (pri senatu, pred senatom) Plin. iun.; allegare se ex servitute in ingenuitatem Ulp. (Dig.) s temeljitim dokazovanjem svojega svobodnega rojstva rešiti se suženjstva.

angeben^*

1. navajati, navesti, mit Namen: imenovati, eine Richtung: nakazati, Mathematik einen Winkel: označiti, označevati, Zahl povedati

2. den Ton, das Tempo: dajati, določati

3. beim Kartenspiel: deliti

4. (prahlen) bahati se

5. (anzeigen) prijaviti, in der Schule: tožariti, tožiti, zatožiti

apprehendō (adprehendō) -ere -hendī -hēnsum, pesn. kontr. apprēndō (adprēndō) -ere -prēndī -prēnsum (decomp.: ad in pre [= prae] in handō; prim. prehendō)

1. prije(ma)ti: aliquem pallio (= za plašč) Ter., aliquem koga za roko prijeti (hoteč ga komu predstaviti) T. (ali hoteč ga česa prositi) Plin. iun., manum osculandi causā Suet., araneus... morsu cerebrum (serpentis) adprehendit Plin. pika v možgane, bucculam app. Suet. uščeniti, vites sic claviculis adminicula tamquam manibus apprehendunt Ci., atomi aliae alias apprehendentes Ci. prijemajoči se drug drugega; pren.
a) sovražno prijeti, ujeti koga (da bi ga zaprl): hominem Auct. b. Hisp., fugitivum, furem Icti., venam Cels. prestreči, prestrezati.
b) kako deželo osvojiti, zasesti: Hispanias Ci. ep.; prisvojiti (prisvajati) si, doseči: avidissime palmam Plin., possessionem alicuius rei Dig., dominia rerum Ulp. (Dig.).
c) pren. o kakem telesnem zlu: prije(ma)ti, napasti (napadati), prevze(ma)ti: ubi libido veniet nauseae eumque apprehendet Ca.

2. pren.
a) poprije(ma)ti se, lotiti se česa (v govoru), izreči (izrekati), povedati: quidquid ego apprehenderam, statim accusator extorquebat manibus Ci., id ipsum nisi caute et cum iudicio (razsodno) apprehenditur Q.
b) z umom doseči, doume(va)ti, razume(va)ti: Tert., Cael.
c) privze(ma)ti, obseči (obsegati): casum testamento, personam filii (sc. in stipulatione) Icti., una praeceptione omnia Cael.

aufsagen povedati (na pamet), zrecitirati; (kündigen) odpovedati

aussagen povedati, izjaviti, ein mathematisches Gesetz: praviti; vor Gericht: pričati; künstlerisch: imeti sporočilo, sporočati

autumō -āre -āvī -ātum meniti, misliti, trditi, reči, povedati, imenovati, imeti (šteti) za kaj (prim. autumo non id solum significat: „aestumo“, sed et „dico“ et „opinor“ et „censeo“ Gell., „autumo“ tragicum Q.); abs.: ut Plato autumat Ap., sicut ego autumo Aug.; z acc.: quas (res) si autumem omnīs, nimis longus sermost Pl.; z dvojnim acc.: Vell., Hier., (eum) insanum Chrysippi... grex autumat H.; z ACI: quattuor viros sopori se dedisse hic autumat Pl., neque se pigere et deinde facturum autumat Ter., bene quam meritam esse autumas, dicis male mereri Poeta ap. Ci.; v pass. z NCI: si salsa muriatica esse autumantur Pl.

beibringen^*

1. jemandem etwas: Kenntnisse usw.: naučiti (koga kaj), vbiti (komu kaj) v glavo

2. (mitteilen) povedati

3. eine Niederlage, Verluste, eine Wunde: prizadejati, povzročiti

4. Beweise: predložiti, navesti, Beispiele: navajati

besagen Mathematik praviti, povedati, reči; pomeniti, das besagt nichts to ne pomeni nič