Franja

potrga|ti (-m) (nacheinander) abreißen; agronomija in vrtnarstvo sadje, grozdje: ernten
potrgati kali čemu: (etwas) entkeimen

pòtrgati -ām potrgati: potrgati cvijeće, vinograd, žice

potŕgati (cvetje ipd.) to pluck, to pick; (obleko) to tear; (gumbe) to tear off

potŕgati si obleko na žeblju to tear one's dress on a nail
potŕgati se to be torn off

potŕgati déchirer, mettre en pièces ; (vezi) rompre ; (cvetje) cueillir, arracher , (sadje) cueillir

potŕgati (-am) perf. ➞ trgati

1. cogliere, raccogliere, spiccare; vendemmiare

2. strappare:
potrgati gumbe strappare i bottoni
bili so tiho, kot da bi jim kdo jezike potrgal stavano zitti come se qualcuno gli avesse strappato la lingua
če ne boš tiho, ti bom ušesa potrgal zitto se no ti tiro le orecchie

3. rompere, distruggere:
veter je potrgal telefonske žice il vento ha rotto i fili del telefono

potŕgati -am
1. pokidati: potrgati telefonske žice; potrgati niti, potrgani gumbi
2. pobrati, obrati: potrgati grozdje, cvetje, fižol, jagode
3. pocijepati, pocepati, poderati: precej hlač potrgati na šolskih klopeh
dugo posjećivati (-seć-) školu

potŕgati arrancar ; (cvetlice, sadje) coger

potŕgati -am dov., порва́ти -ву́ док.

convellō -ere -vellī (-vulsī Sen. ph.) -vulsum (-volsum)

1. izruti (izruvati), izdreti (izdirati), podreti (podirati), odtrgati, iztrgati, raztrgati, strgati, potrgati s česa, porušiti, razvaliti: Ca., Lucr., Lucan., Stat., caudam equi Val. Max., claustra ianuae, carceris Val. Max., convulsis repagulis Ci., tu gradus Castoris convellisti Ci., c. pedem mensae O., nullam partem munitionum convellere posse Hirt., c. alterius (arboris) lentum vimen V., non hiemes illam (aesculam), non flabra neque imbres convellunt V., ne torrens fundamenta (villae) convellat Col., c. spolia hostium affixa templis Val. Max.; redk. z živimi obj.: teneros convellere fetus O. iz telesa iztrgati, splaviti (splavljati), convulsi laniatique centuriones T. S čim? z abl. instrumenti: vectibus infima saxa turris C., glebam vomere Cat., arboris fetus duro ferro V. odrezati, radices aratro, sarculo Plin., dapes avido c. dente O. razmle(va)ti; v pass.: convolsum remis rostrisque tridentibus aequor V. razrvano, septem (naves) convulsae undis Euroque V. razbite, razpokane, Iuppiter (Jupitrov kip) nullis convellitur procellis Plin. Od kod? s samim abl.: c. suā robora terrā O., turrim altis sedibus V., Roma prope convulsa sedibus suis Ci., mihi domus ipsa nutare convulsaque suis sedibus ruitura supra videtur Plin. iun.; s praep.: Herculem ex suis sedibus Ci., simulacrum Cereris e sacrario Ci., viridem ab humo silvam V. zeleno grmovje iz prsti izruvati, ab terra funem V. odvezati; pren.: aliquem ex suis paene hortulis convellere deducereque in Academiam Ci.; occ.
a) voj. c. signum, aquilam Val. Max. ali (nav.) signa Ci., L., Val. Max., Suet. ali vexilla T. vojaško znamenje, orla, vojaška znamenja, zastave iz zemlje izdreti (izdirati) = dvigniti (dvigati), odpraviti (odpravljati) se (na pot), odriniti.
b) ude raztegniti (raztegovati) α) pri padcu kak ud (člen) izpahniti si, izviniti si: artūs Lucr., armos Col. Od tod subst. pt. pf. convulsī -ōrum, m ki so si kak ud izpahnili (izvinili): Plin.; convulsa -ōrum, n izpahi, izvini: Plin. β) na natezalnici izviniti, izpahniti (izpahovati), nategniti (nategovati): omnia (membra) laniata, omnes partes convulsae sunt Sen. rh., convolsis laceratisque membris Sen. Rh.
c) convellī od krča držan biti, krč drži (trga, zvija) koga, kaj, komu kaj: convulso latere Suet., fauces convulsae Q. krču podvrženo.
č) besede nategniti (nategovati): verba Sen. ph.

2. pren. tako rekoč iz stikov iztrgati, koga ali kaj z njegove poti (iz njegovega tira) spraviti (spravljati), od tod stres(a)ti, pretres(a)ti, spodkopa(va)ti, omaj(ev)ati, razmajati, razdrmati, pogubiti (pogubljati), upropastiti, zatreti (zatirati), uničiti (uničevati): desine molle … verbis convellere pectus O. pretresati (trgati) mi čuteče srce, c. acta Dolabellae, statum civitatis Ci., cuncta auxilia rei publicae labefactare convellereque Ci., si eam opinionem ratio convellet Ci., c. Caesaris gratiam Hirt., vires aegri Cels., priscae consuetudinis auctoritatem Val. Max., fidem legionum, castrorum decus (čast) T. Od kod? z de: quae (epistulae) me convellerunt de pristino statu Ci. ep. so me spravila iz … V pass.: quo iudicio convolsam penitus scimus esse rem publicam Ci., caede Messalinae convulsa principis domus T., domus eorum convulsa T. spodmaknjena, discordiā nepotes suos convelli T. da se umaknejo … z mirne poti složnosti, cum Tiberius … vi dominationis convulsus … sit T. s svoje poti spravljen.

ernten pobirati, pobrati, Obst: obirati, obrati, Trauben: trgati, potrgati; (ausgraben) izkopavati, izkopati; Getreide: žeti, požeti, Gras: kositi, pokositi

ìskidati -ām
I.
1. potrgati, pretrgati, iztrgati: iskidati žice, saobraćajne veze, nerve, živce
2. izkidati: iskidati dubre iz štale
II. iskidati se
1. raztrgati se: srce da ti se iskida
2. izgristi se: živ se iskidati od gnjeva
3. razpočiti se: iskidati se od smijeha, od smeha

izotkídati izòtkīdām (se) potrgati (se): konji im se izotkidaju

obtŕgati -am potrgati, obrati, branjem poskidati plodove, lišće: obtrgati fižol

òtrgati -ām potrgati, obrati: otrgati vinograd, jabuke, kukuruze

pòbrati pòberēm
I.
1. pobrati: djeca su pobrala razbijeno sude
2. potrgati: pobrati cvijeće, jabuke, grožde
3. pobrati: poberi svoje stvari i seli odavde; državni organi su pobrali poreze po selima
4. posneti: pobrati kajmak
5. pobrati, dobiti: pobrati aplauz, pljesak, lovorike; pobrati šamar dobiti zaušnico
II. pobrati se pobrati se: pobrati se iz sobe

počerùpati -ām
I.
1. potrgati
2. poskubsti
II. počerupati se zlasati se, zmikastiti se

poìskidati -dām potrgati: revolucionarna snaga poiskidala je i mnogo štošta što se ticalo onih obaveza

pòkidati -ām
I.
1. potrgati: pokidati listove iz sveske, medusobne veze
2. pokidati: pokidati dubre, staju
II. pokidati se
1. potrgati se: konji se pokidali od jasala
2. ekspr. popokati: pokidati se od smijeha

pootkídati -òtkīdām potrgati: pootkidati sve granje

poskídati pòskīdām
1. drugo za drugim sneti: kaluderi poskidaše kape kamilavke
2. potrgati: poskidati voće sa drveta, sa drveća