Franja

postreli|ti (-m) municijo ipd.: verschießen, verfeuern, verballern; ljudi, živali: niederschießen, ljudi: (mehrere Leute) erschießen

postrelíti fusiller, passer par les armes, abattre à coups de feu, abattre (ali familiarno descendre) à coups de fusil

postrelíti (-ím) perf.

1. fucilare

2. (porabiti) esaurire (le cartucce)

postrelíti -im i postreljáti i postréljati -am
1. postrijeljati, postreljati, pobiti iz puške jedno po jedno: postrelil jih je kot zajce
2. postrijeljati strijeljanjem (strel-) potrošiti

postrelíti matar a tiros; fusilar, pasar por las armas

postrelíti -ím dov., перестріля́ти -ля́ю док.

abalear ameriška španščina postreliti

ausschießen^* Tiere: postreliti, Auge: zadeti s strelom; Waren: izločevati, izločiti, Brot: vzeti iz peči; (ausbleichen) obledeti, Pflanzen: vznikniti

caedō -ere, cecīdī, caesum (prim. lat. cāia, cāiāre, ancaesa, caedēs, caementum, caelum dletce, caestus)

1. biti (bijem), udariti (udarjati) koga, kaj, na kaj, po čem, tolči, tepsti, suniti (suvati): calcibus, pugnis aliquem Pl., calcibus arva V., ianuam saxis Ci., silicem rostro L. ali sacrum lapidem rostro L. kljuvati, hastili tergum alicuius L., populum saxis H. metati kamenje, aliquem valide Sen. rh., femur, frontem, pectus, discipulos Q., uxorem Aug.; pren.: stimulos pugnis caedere Pl. = z neumno upornostjo povečati zlo; pren. (v sramotilnem pomenu) dregati v kako osebo = nečistovati: Cat., Tert.

2. bičati, šibati: aliquem verberibus Pl., Ter., nudatos virgis caedunt L., qui damnatus erit,... virgis ad necem caedetur Ci., eum servi publici loris ceciderunt Ci., ille flagellis ad mortem caesus H., ferulā caedere aliquem H., consul a patre flagris aliquando caesus Q., loris bene caesus Gell.; pren.: aliquem verbere surdo caedere Iuv.

3. (les idr.) sekati, posekati, izseka(va)ti, odseka(va)ti, robiti; z zunanjim obj.: lignum Pl., arbores Ci., L., Cu., arboris auctum Lucr., silvam C., O., Suet., silvas Lucr., Ligurum vineas L., nemus O., caesis lucis Ci., caeditur et tilia... altaque fagus V., ripis fluvialis arundo caeditur V., robur Ci., robora O., pinum Col.; saginam Pl., cervicem alicuius L., volutam Virt. izsekati; rūta (et) caesa, gl. ruō; (listje, vejevje idr.) rezati, porezati, odrez(ov)ati, obrez(ov)ati: frondem Ca., falce comam (vitis) Tib., fenum Col. (po)kositi; occ. z zobmi raztrg(ov)ati, zgristi, zglodati: tineae omnia caedunt Luc. ap. Non., socios caedebant dentibus apri Lucr.; pren.: vineta sua caedere H. sam sebi trsje porezati = sam sebi škodovati; z notranjim obj.: sekaje obdel(ov)ati, obseka(va)ti, režoč pristrojiti, (pri)krojiti: materiam (tesarski les) C., Cu., palos Col., toga... apte caesa Q.; pren.: caedere sermones (= κόπτειν τὰ ῥήματα) Ter. govoričiti, kramljati; (kamenje) lomiti, nalomiti, rezati, narezati: lapis aliqui caedendus et apportandus fuit Ci., (murus) latius quam qua caederetur, ruebat L., c. montes in marmora Plin., caesis montis medullis Cat.

4. razseka(va)ti, razbi(ja)ti: securibus humida vina V., dolabris vasa Cu., cucurbitam minutim Gell.; pren.: oratio caesa Corn., M. presekan govor (o brezvezju); subst. pt. pf. caesum -ī, n odsek = odstavek (v govoru): nonnullis caesis interrupta oratio M.

5. (ljudi) (po)sekati, (po)klati, pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, usmrtiti (usmrčevati), poseb. voj. o posameznem sovražniku ali sovražni vojski pobiti, pogosto = poraziti: gladiis eductis... caedere incipiunt eius servos Ci., patre proclamante se filiam iure caesam iudicare L., advena virgineo caesus ut ense cadat O., caeduntur vigiles V., ipse in eo proelio caesus est N., in acie caesus Cu., exercitus caesus fususque Ci., tot legionibus caesis Ci., quod... legiones nostras cecidere L., c. consulem exercitumque L., Pyrrhumque et ingentem cecidit Antiochum Hannibalemque H. je porazila; pesn. (enalaga): caeso sparsurus sanguine flammam V. krvavo pobitih, caesi corporum acervi Cat. kupi pobitih (trupel); occ. umoriti: qui... responderit iure caesum (Ti. Gracchum) videri Ci.

6. (živali, žrtve) (za)klati, poklati, žrtvovati: caedit greges armentorum reliquique pecoris Ci., c. bidentes, iuvencos V., agnam H., boves O., caprum Baccho V., Silvano porcum Iuv., victimam L., victimas Ci. ep., T., deorum mentes hostiis caesis placare Ci.; od tod preg.: inter caesa et porrecta Ci. ep. (gl. porriciō); occ. živali na lovu pobi(ja)ti, ubi(ja)ti, postreliti, postreljati: (cervos) graviter rudentēs caedunt V.

Opomba: Vulg. pf. caedērunt: It., Aug.

niederschießen^* ustreliti, postreliti; ein Flugzeug: sestreliti

verfeuern kuriti, pokuriti; die Munition: zastreljati, postreliti

перестріля́ти -ля́ю док., postrelíti -ím dov.

пристреливать, пристрелить¹ (po)streljati, postreliti

pick off prehodni glagol
odtrgati, obrati, oskubsti
vojska postreliti drugega za drugim

arma f (pl. -mi)

1. orožje:
armi automatiche avtomatsko orožje
armi da fuoco strelno orožje
armi atomiche atomsko orožje
armi nucleari jedrsko orožje
armi bianche hladno orožje
porto d'armi orožni list
presentare le armi pozdraviti z orožjem
passare per le armi postreliti, ustreliti
compagno d'arma soborec, bojni tovariš
fatto d'armi oborožen boj, spopad
piazza d'armi vojaški poligon
uomo d'armi vojaški strokovnjak
andare sotto le armi iti k vojakom
chiamare sotto le armi poklicati pod orožje

2. pren. orožje:
arma a doppio taglio dvorezni meč
affilare le armi pripraviti se na boj
prendere le armi pripraviti se na vojno
deporre le armi odložiti orožje, prekiniti sovražnosti, vdati se
levarsi in armi upreti se z orožjem
essere alle prime armi biti začetnik, lotiti se novega podjetja

3. vojska:
armi mercenarie najemniška vojska

4. rod vojske:
l'arma azzurra letalstvo
l'arma di fanteria pehota
l'arma del genio inženirstvo
l'arma benemerita karabinjerji

fusil [füzi] masculin puška; figuré strelec; kresilo, brus; populaire goltanec, želodec

fusil à air comprimé, antichars, de chasse zračna, protitankovska, lovska puška
fusil à lunette puška z daljnogledom
fusil mitrailleur lahka strojna puška
pierre féminin à fusil kresilni kamen
il est un excellent fusil on je izvrsten strelec
coup masculin de fusil strel iz puške, familier zasoljen račun
tir masculin au fusil streljanje s puško
abattre à coups de fusil postreliti
changer son fusil d'épaule (figuré) presedlati, spremeniti svoje mnenje, svoje metode

postréljati (-am) perf. glej postreliti

strôjen¹ machine(-)

strôjna delavnica machine shop
strôjni inženir mechanical engineer
strôjni ključavničar engine (ali machine) fitter
strôjno olje machine (ali engine) oil
strôjna puška machine gun
postreliti s strôjno puško to machine-gun
strôjno izdelan machinemade
strôjno izdelati tehnika to machine
strôjna preja machine twist
strôjno prevajanje machine translation
strôjno izdelan machine-made
strôjna šivilja (sewing) machinist

κατ-ακοντίζω [fut. -ιῶ] podiram s kopjem na tla, postrelim, dam postreliti τινά.