posta|ti1 (-nem) postajati werden:
postati domač/glasen/ jasno/grob/nasilen/neprijeten/neveljaven/nezvest/ očiten/plešast/ponižen/pozoren/tradicionalen heimisch/laut/klar/massiv/gewalttätig/unangenehm/ ungültig/untreu/deutlich/kahl/kleinlaut/aufmerksam/zur Tradition werden, za barve :
postati bel/črn/ rdeč/ zelen weiß/schwarz/rot/grün werden
postati jasno komu jemandem [klarwerden] klar werden
bekommen:
postati lačen/ žejen Hunger/Durst bekommen
z glagoli, izpeljanimi iz pridevnika, samostalnika: postati trd sich verhärten
krhek verspröden
sajast verrußen
tog erstarren
živahnejši sich beleben
medicina gangrenozen gangräneszieren
lepljiv verkleistern
mlahav erschlaffen
moten (sich) eintrüben
posveten verweltlichen
razglašen sich verstimmen
medicina sklerotičen verkalken
slum verslumen
zahodnjaški verwestlichen
zamaščen verfetten
zanemarjen verlottern
tudi s pasivom: postati prehoden leitend gemacht werden
postati običajen sich einbürgern
postati žrtev česa auf der Strecke bleiben, (einer Sache/jemandem) zum Opfer fallen
postati nepotreben sich erübrigen
postati osovražen sich [verhaßt] verhasst machen
postati brezobličen aus der Fasson geraten
postati hripav od govorjenja/kričanja/kašljanja sich heiser reden/ schreien/husten
postati zločest medicina einen bösartigen Charakter annehmen, krebsig entarten
postati moderen aufkommen, in Mode kommen
postati navada zur Gewohnheit werden, einreißen
postati predmet govoric ins Gerede kommen
postati slabo komu (jemandem) schlecht werden (es ist mir schlecht geworden)
postati paničen in Panik geraten
religija ki je meso postal [fleischgeworden] Fleisch geworden
nič ni tako skrito, da ne bi bilo očito die Sonne bringt es an den Tag!
Zadetki iskanja
- post|ati2 (-ojim) verweilen; (kurz) innehalten
- pòstati pòstanēm, pòstani, pòstah pòsta in pòstadoh pòstade postati: postati od roba slobodan čovjek; danas su oni postali muž i žena; postati vojnikom; postati bolestan, bogat; smrsi se pred ženom, posta manji od makova zrna zmedel se je pred ženo, postal je manjši od makovega zrna
- postáti1 (postanem) to become; to get; (sčasoma) to grow (up, out of); to rise; (nenadoma) to turn, to turn out, to prove
postáti bogat to become (ali to grow) rich
postáti hud, jezen to get angry
postáti lačen (reven, star) to get hungry (poor, old)
postáti mlajši to grow younger
postáti običajen to become common
postáti slabši to grow worse, to worsen
postáti zdravnik to become a doctor
mraz (pozno, temno) postaja it is getting cold (late, dark)
postal je bled he went (ali turned, grew) pale
Napoleon je postal cesar Napoleon became emperor
postal je katolik he has turned Catholic
kaj hoče on postáti? what is he going to be?
kaj je postal (on) (kaj je z njim)? what has become of him?, what ever became of him? - postáti2 (postojim) to stop; to make a halt
- postáti (postanem) devenir, passer, se faire
postati blažji s'adoucir
postati bled pâlir
postati bogat s'enrichir
postati debel, rejen, trebušen engraisser
postati gladek, lahek, netežaven s'aplanir
postati gospodar česa se rendre maître de quelque chose
postati hitrejši s'accélérer
postati igralec monter sur les planches (ali les tréteaux)
postati kalen, moten se troubler
postati kapitan passer capitaine
postati kralj devenir roi, ceindre la couronne (ali le diadème)
postati malodušen perdre courage
postati manj aroganten (figurativno) baisser le ton
postati močnejši renforcer, familiarno renforcir
postati nemoderen passer de mode
postati nezaupljiv prendre ombrage
postati ošaben, prevzeten s'enorgueillir
postati plen česa tomber en proie à quelque chose
postati pravnomočen prendre force de loi
postati reden človek se ranger
postati rjav (jed) se rissoler
postati slabotnejši (svetloba) pâlir
postati star vieillir, devenir (ali se faire) vieux
postati temnejši foncer
postati trgovec entrer (ali se mettre) dans le commerce
postati zdravnik devenir (ali se faire) médecin
postati ubogljiv filer doux
postati zelo redek devenir rare (ali d'une grande rareté)
postati živo rdeč devenir rouge comme une cerise - postáti (postojim) s'arrêter (un instant), tomber en arrêt
- postáti1 (-stánem) perf. glej postajati | postati 1
- postáti2 (-stojím) perf. glej postajati | postati 2
- postáti -stánem, postani -ite, postal -ala postati: z leti je postal siten; in beseda je meso postala
i riječ (reč) je tijelom (te-) postala, i riječ postade tijelo (Vuk) - postáti -stojím, postoj -te, postal -a zastati, postajati: za trenutek postati na cesti; postana jed
ustajano jelo, ustajalo jelo - postáti1 (postanem) hacerse; empezar a ser; llegar a ser ; (filozofija) devenir
postati zdravnik, trgovec hacerse médico, comerciante
postati izdajalec, tat convertirse en traidor, en ladrón
postati bogat enriquecer(se)
postati slep cegar, perder la vista
postati menih meterse fraile, profesar
on hoče postati odvetnik quiere ser abogado
ne bo postal star no llegará a viejo
postati težavnejši hacerse más difícil
mraz (mrzlo) postaja empieza a hacer frío
pozno postaja ya se hace tarde - postáti2 (postojim) pararse
- postáti -stánem dov., ста́ти ста́ну док.
- postáti prevíden насторожи́тися
- postáti mŕk нахму́ритися
- postáti
I. -stánem dov. a deveni, a se face
II. -stojím dov. a se opri, a staţiona - andare*
A) v. intr. (pres. vado, vō)
1. iti, odpraviti se; hoditi, potovati:
andare da Roma a Milano iti iz Rima v Milano
andare a piedi, in bicicletta, in treno iti peš, s kolesom, z vlakom
andare a tutta birra pog. dirjati
andare a passo lento iti počasi
andare a caccia, a pesca iti na lov, na ribolov
vai al diavolo! vai all'inferno! pojdi k vragu!
questa strada va a Roma ta cesta pelje v Rim
andare a fondo, a picco potopiti se; pren. propasti
andare al fondo di una questione temeljito pretresti vprašanje, rešiti vprašanje
andare all'asta, all'incanto iti na dražbo
andare a nozze pren. kaj zelo rad storiti
andare alla volta di un luogo odpraviti se kam, nameriti se kam
andare a fronte alta nositi glavo pokonci
andare a capo chino iti s sklonjeno glavo
andare a buon fine končati se uspešno
andare all'altro mondo, al Creatore, in cielo iti na drugi svet, umreti
andare a male pokvariti se
andare a gara tekmovati
andare a fuoco vneti se, goreti
andare alle calende greche vleči se v nedogled
andare a (in) terra pasti; pren. iti po zlu
andare a rischio tvegati
andare a vuoto spodleteti, izjaloviti se
quelle parole andavano a te besede so bile namenjene tebi
andare a finire končati se, zaključiti se:
com'è andata a finire? kako se je stvar končala?
l'auto è andata a finire in un fosso avto je končal v jarku
andare con i piedi di piombo pren. iti, ravnati previdno
andare col pensiero a pomisliti na, spomniti se na
va da se che razume se, da; jasno je, da; iz tega sledi, da
andare di trotto dirjati
andare di male in peggio, di bene in meglio iti vse slabše, vse bolje
andare di traverso, per traverso postaviti se povprek, zatakniti se v grlu (grižljaj); zatakniti se (zadeva); biti zoprn (oseba);
andare di mezzo biti prizadet, iti za:
ne va di mezzo il mio buon nome gre za moje dobro ime
andare d'accordo strinjati se
la porta va in giardino vrata vodijo v vrt
andare fino in fondo iti do konca
andare in prescrizione pravo zastarati
andare in macchina tisk tiskati se (časopis)
andare in onda biti predvajan (na RTV)
andare per funghi iti nabirat gobe
andare per la propria strada pren. hoditi svoja pota
andare per qcn. iti po koga:
va' per il medico pojdi po zdravnika
andare per le lunghe dolgo trajati, vleči se
andare per la maggiore biti priljubljen, biti v modi
va per i vent'anni kmalu bo dopolnil dvajset let
andare sul sicuro ne tvegati
la spesa andrà sulle centomila lire stalo bo okrog sto tisoč lir
andare scalzi hoditi bos
andare addosso zadeti ob, povoziti
andare dentro iti v zapor
il numero speciale del quotidiano è andato in un momento posebno številko dnevnika so razprodali v trenutku
andare soldato iti k vojakom
andare pazzo di qcn. biti zaljubljen v koga
andare pazzo per qcs. biti nor na kaj
andare contro corrente pren. plavati proti toku
andare troppo oltre pren. iti predaleč, pretiravati
andare su iti gor, rasti, podražiti se (tudi pren.): gled. biti uprizorjen, biti na sporedu:
come van su i prezzi! kako rastejo cene!
domani andrà su l'Amleto jutri bodo uprizorili Hamleta
quest'anno va molto il blu letos je zelo moderna modra barva
andare giù iti dol; pren. hirati, propadati, iti navzdol, na slabše:
dopo la disgrazia il babbo è andato giù po nesreči je šlo z očkom zelo na slabše
è un tipo che non mi va giù tega tipa ne prenesem
questo lavoro non va to delo ni dobro opravljeno
ne va del mio onore za mojo čast gre
andarsene oditi:
se ne andò con le pive nel sacco pren. odšel je z dolgim nosom
vattene! izgini!
vado e vengo takoj bom nazaj
vada per questa volta tokrat naj bo
lasciar andare iti molče prek česa
lasciar andare uno schiaffo, un pugno primazati klofuto, udariti koga
lasciarsi andare prepustiti se; pren. obupati
lasciarsi andare nel vestire zanemariti se v oblačenju
va' la, ma va' là daj no!, pojdi no!, beži no!
andiamo, su! dajmo, no!
2. biti:
andare fiero, orgoglioso (di) biti ponosen na kaj
3. postati, spremeniti se:
andare a pezzi razbiti se
andare in briciole, in frantumi zdrobiti se
andare in fumo pren. propasti, izjaloviti se, razbliniti se
andare in visibilio, in brodo di giuggiole topiti se od blaženosti
4. iti, napredovati:
come va? kako je kaj?
questa volta ti è andata liscia to pot si jo dobro odnesel
il tuo orologio non va tvoja ura ne gre, stoji
gli affari vanno a gonfie vele posli gredo odlično
andare a naso ravnati nagonsko; prepustiti se slučaju
andare a caso, a casaccio ravnati nepazljivo
l'autocarro va a nafta tovornjak gre na nafto
5. izginiti, oditi, bežati:
come vanno i mesi e gli anni! kako bežijo meseci in leta!
6. ugajati, biti všeč:
ti va di andare a passeggio? ali bi šel na sprehod?
7. ekon. veljati:
queste banconote non vanno più ti bankovci ne veljajo več
8. zgoditi se:
come va che sei sempre di malumore? kako to, da si vedno slabe volje?
9. biti potreben:
qui ci andrebbe ancora un po' di sale potreben bi bil še ščepec soli
10.
queste scarpe mi vanno strette ti čevlji me tiščijo
11. (če sledi pretekli deležnik, pomeni "mora biti")
questo non va preso alla lettera tega ne gre jemati dobesedno
12. (če mu sledi gerundij, označuje trajnost in pogostnost)
il male va peggiorando bolezen se poslabšuje
PREGOVORI: chi va con lo zoppo impara a zoppicare preg. s komer hodiš, s tem se obrodiš
dimmi con chi vai e ti dirò chi sei preg. povej mi, s kom hodiš, in povedal ti bom, kdo si
tanto va la gatta al lardo che ci lascia lo zampino preg. vrč hodi tako dolgo k vodnjaku, dokler se ne razbije
chi va al mulino s'infarina preg. če greš v mlin, boš bel od moke
paese che vai usanze che trovi preg. kolikor krajev, toliko običajev
chi va piano va sano e va lontano preg. počasi se daleč pride
B) m hoja, stopinja:
il suo andare è inconfondibile ima prav značilno hojo
era tutto un andare e venire bil je neprestan vrvež
con l'andare del tempo, a lungo andare sčasoma
a tutt'andare na vso moč:
spendere a tutt'andare zapravljati na vso moč - become*1 [bikʌ́m]
1. neprehodni glagol
postati, nastati
2. prehodni glagol
poda(ja)ti se, spodobiti se
what will become of it? kaj bo iz tega?
the hat becomes you well klobuk se vam lepo poda - bȉti bȕdēm in jèsam, sam, oni bȕdū i jèsu, su, vel. bȕdi, bȉjāh -āše, bȅjāh -āše, bȉh bȋ, bȉo bíla, bȕdūći
1. biti: ne zna se šta će biti od njega; srećan bio!; bit će, biće kiše deževalo bo; on ne bude lijen i skoči na mene on ne bodi len skoči name; on nije znao kako se to zove; juče si bila u gradu, je li? jesi li rado u školi - Jest, rado sam u školi; kad budeš gotov sa zadatkom, dođi k meni u sobu; noćas nisam dobro spavao; preko ljeta bijahu često veliki pljuskovi
2. biti, eksistirati: mnoge stvari jesu i bivaju, ma da mi o njima ništa ne znamo
3. dogajati se: šta bi dolje, čovječe?
4. biti podoben: nešto je na tebe, a nešto ima od mame
5. postati: od šugava praseta zdravo svinjče bude
6. tikati se: što je do mene, ja sam uvijek spreman da pomognem
7. napovedovati, slutiti: ako se krušac soli znoji, opet je to na kišu
8. bilo kako bilo v vsakem primeru; bilo pa prošlo to je bilo, pa sedaj ni več, pa je sedaj končano; biti komu trn u oku biti komu trn v peti; biti s kim na dobroj nozi biti si s kom dober, biti si s kom v komolce; biti s kim na rđavoj nozi grdo se s kom gledati; biti naodmet biti odveč; neka bude tvoja volja zgodi se tvoja volja; biti načistu biti si na jasnem; biti u svakoj čorbi mirođija povsod vtikati svoj nos; još je on bio u riječi, kad se otvore vrata ravno je on govoril, ko so se odprla vrata - come*1 [kʌm] neprehodni glagol (to, into; out of, from; within)
priti, prihajati, dospeti; prikazati, približati se; izvirati; postati; zgoditi, pripetiti se; znašati; delati se
to come and go sem in tja hoditi; prikazovati se in izginjati
to come the artful over oslepariti
to come to be postati
to come to blows stepsti se
sleng to come a cropper pasti; utrpeti škodo
to come down a peg biti ponižan
sleng to come the fine gentleman igrati odličnega gospoda
to come to grief doživeti polom
to come to a head doseči višek
sleng how comes? kako to, čemu?
let it come to the worst v najslabšem primeru
to come to harm utrpeti škodo
to come to know zvedeti
to come to light prikazati se
to come to nothing izjaloviti se
don't come the old soldier over me nikar se ne širokousti pred menoj
to come to pass zgoditi se
to come it over predrzno se vesti
to come to the point jasno se izraziti; skušati pridobiti
to come to see obiskati
to come short zamuditi; ne imeti uspeha, pogoreti
to come to stay ustaliti se
to come to terms dogovoriti, zediniti se; sprijazniti se, popustiti
to come bodoč, naslednji
in years to come v poznejših letih
come what may naj se zgodi, kar hoče
to come to the wrong shop obrniti se na napačen naslov
to come to o.s. zavedeti se
first come, first served kdor prej pride, prej melje
pogovorno he's as stupid as they come neumen je, kar se da
come now! daj že!
come! no! - commoror -ārū -ātus sum (po)muditi se, osta(ja)ti, posta(ja)ti (daljši ali krajši čas), bivati: mihi … necesse est paulum commorari Ci., Milo … paulisper, dum se uxor … comparat, commoratus est Ci.; pren.: ipsa … veritas … paulisper consistere et commorari (sc. in oratione) cogit Ci.; kje? illic tam diu Ter., ibidem, Romae Ci., biduum Cordubae C., apud Alyziam Ci. ep., ad Helorum Ci., ibi paulisper ante portam Auct. b. Afr., apud aliquem diutissime Ci., paucos dies apud aliquem in agro Arretino S., dies circiter XXV in eo loco C., diutius in vita misera Ci. ep., diutius in armis civilibus Ci., in componenda toga Q.; (o stvareh): cum vino eadem (silvestris lens) commorantīs menses trahit Plin. izostajajočo mesečino; occ. (ret.) (v govoru) osta(ja)ti, (po)muditi se pri čem: hic Q., in eo, in eo vitio, in eadem sententia Ci.