Franja

posnémati, posnéti imitar; copiar ; (mleko) desnatar; descremar

posn|eti¹ [é] (-amem) snemati eine Aufnahme machen (von), (etwas) aufnehmen; kaj na trak/film: aufzeichnen; umetnik: besingen, besprechen; film: drehen, filmen, verfilmen, še enkrat: nachdrehen; fotografijo: knipsen, ablichten; ob prireditvi: mitschneiden

posn|eti² [é] (-amem) posnemati nachahmen, nachbilden, nachgestalten, nacharbeiten, nachbauen; (preplonkati) abkupfern, abgucken, abschauen, po modelu, vzoru: abmodeln, (jemandem etwas) absehen
| ➞ → posnemati

posn|eti³ [é] (-amem) posnemati abschöpfen, abnehmen, tehnika abstreichen, abstreifen, räumen; mleko: entrahmen, abrahmen, den Rahm abnehmen
posneti peno s česa (etwas) abschäumen
posneti maščobo s česa das Fett abschöpfen (von)
posneti žlindro s česa (etwas) abschlacken
posneti robove na čem (etwas) abfasen
medicina posneti si kožo (die Haut) aufschürfen, abschrammen

posnéti

posnéti mleko to skim the milk
posnéti smetano (tudi figurativno) to take off the cream, to skim the milk, to skim the cream (off); (posnemati) to imitate, to copy; (povzeti) to sum up
posnéti na gramofonsko ploščo to record
on vedno posname smetano (figurativno) he always takes the cream

posnéti (smetano) écrémer ; (peno) écumer; imiter, copier, reproduire, contrefaire, faire le portrait ; (vsebinsko) résumer ; (topografsko) relever

posneti peno s sirupa écumer le sirop
posneti na ploščo enregistrer sur disque
posneti smetano (figurativno) amener (ali tirer) la couverture à soi
posneto po d'après

posnéti (-snámem) perf. glej posnemati | posneti

posnéti -snámem, posnemi -ite, posnel -a, posnet -a
1. skinuti: posneti smetano z mleka; posneti mleko; posneto mleko
obrano mlijeko (mle-)
2. odroniti: voda je posnela breg
3. skinuti blanjom, strugom, rendetom: posneti ostre robove
4. skinuti, zderati, zguliti: posneti si kožo
5. razabrati, zaključiti: iz teh besed lahko posnamemo
6. rezimirati, kratko izložiti: posneti glavno vsebino razprave
7. snimiti: posneti napev po pevcu; posneti prizor na filmski trak; posneti s kamero

posnéti -snámem dov., зня́ти зніму́ док.

posnéti -snámem dov.
1. a smântâni
2. a imita
3. a reproduce
4. a înregistra
5. a filma, a turna

abarbeiten

1. sich abarbeiten truditi se, garati, zgarati se

2. ein Pensum, eine Schuld: oddelati, podelati, (postopno) narediti, poravnati z delom

3. von einer Vorlage: posneti (z)

abheben^*

1. dvigniti (von z) vzdigniti, Karten: privzdigniti; der Sturm ein Dach: razkriti, Geld: dvigniti, intransitiv Flugzeug: vzleteti, dvigniti se

2. (herunternehmen) sneti, Schaum: posneti, eine Masche beim Stricken: presneti

3. Geologie izriniti

4. sich abheben von (sich abzeichnen von) izstopati od, odražati se

abkupfern preplonkati, kopirati, posneti

ablichten posneti, slikati, fotografirati; fotokopirati

abnehmen^*

1. (wegnehmen) sneti, snemati (tudi Technik), Schaum, Fett, von oben: posneti, posnemati, durch Abheben: dvigniti, vzdigniti, den Führerschein, einen Besitz: vzeti, odvzeti, Strom, Energie: odvzemati, odjemati; (amputieren) ein Glied: amputirati, odrezati; (ablesen) obirati, obrati

2. (prüfen) pregledati, narediti/opraviti kontrolo, ein Bauwerk: prevzeti (zgradbo), opraviti tehnični prevzem, den TÜV: opraviti tehnični pregled

3. (abkaufen) prevzeti, odkupiti

4. (schwinden) popuščati, upadati; (abmagern) hujšati, shujšati, (kürzer werden) krajšati se jemandem eine Prüfung abnehmen izprašati (koga); jemandem die Beichte abnehmen spovedati (koga); jemandem den Eid abnehmen zapriseči (koga), pustiti (koga) priseči; jemandem ein Versprechen abnehmen pustiti si obljubiti

5. (glauben) verjeti

abprägen posneti; sich abprägen figurativ Gedanken usw. odražati se

abschöpfen posneti, posnemati

abschrammen die Haut: odrgniti, posneti; (verschwinden) izginiti

abstreichen^*

1. Schmutz von: očistiti z, obrisati, Schaum, Maschen: posnemati, posneti

2. abziehen von einer Summe: odšteti

3. (mit Scheinwerfern absuchen) presvetliti, preiskati

4. Vögel (wegfliegen): odleteti, zleteti

amplector -plectī -plexus sum (ambi in plectere) „oplesti (opletati) se“, od tod

1. ovi(ja)ti kaj, ovi(ja)ti se okrog česa: compedes amplectuntur crura Pl., corpora natorum serpens amplexus V., serpens arboris amplexus stirpem Lucr.;
a) (z rokami) obje(ma)ti, okleniti (oklepati) koga ali kaj, oprije(ma)ti se ali okleniti (oklepati) se koga ali česa (zlasti prijazno ali ljubeče): Kom., genua L. Andr. fr., Pl., V., dextram V. ali manum alicuius Plin. iun. prijeti koga za roko, non possunt amplexae adire Vitr. za roke se vodeč, sinu germanam amplexa fovebat V., ampl. limina portae V., saxa manibus L., gradus templi O., aram T., amplexae tenent (matres) postīs V., ampl. aliquem exanimem Pr.; pren.: quod autem istud imperium est, decemviri, quod amplexi tenetis? L.
b) okleniti (oklepati) = obkoliti (obkoljevati), obda(ja)ti, obseči (obsegati), zavze(ma)ti: Lucr., Plin., hostium aciem L., quantum munimento amplecteretur loci L., terrarum ultimos fines Rubrum mare amplectitur L., nobis idem Alcimedon duo pocula fecit et molli circum est ansas amplexus acantho V., nox tellurem alis amplectitur V. zagrne, ignis proxima quaeque... amplexus totis se dissipavit castris L., postquam coepit... urbis latior amplecti murus H., spatium XXX pedum amplecti Cu.

2. pren.
a) z ljubeznijo obje(ma)ti, visoko ceniti, čislati, ljubiti, zavze(ma)ti se za kaj, skrbno gojiti, negovati: rem publicam, artem, ius civile, nobilitatem et dignitates hominum Ci., illud, quod amplexi sumus Ci. poklic, ki smo si ga s posebno ljubeznijo izbrali, tanto amore suas possessiones amplexi tenebant Ci., quem videtur amplecti res publ. Ci., nimis amplecti plebem videbatur Ci., imperator magis eum in dies amplecti S., alicuius amicitiam ampl. T.; hoc se amplectitur uno H.; occ. poprije(ma)ti se česa, vzeti, jemati (z veseljem, prijazno), spreje(ma)ti, posvetiti (posvečati) se čemu, vda(ja)ti se čemu, komu služi kaj v..., odobriti (odobravati), (po)hvaliti, prista(ja)ti na kaj: optimam quamque causam rei publ., libenter talem animum Ci., victoriam pro sua L., regium nomen L., paupertatem spontaneam Cu. izbrati, qui mortis poenam removet (zametava), ceterorum suppliciorum omnes acerbitates amplectitur Ci. odobrava, perverse prima viai (= viae) Lucr. takoj v začetku napačno pot ubrati = že v začetku napačno razume(va)ti, occasiones obligandi me avidissime ampl. Plin. iun.; z dvojnim acc.: hunc (Lysiam) amplectuntur amatores huius nominis modum (za zgled, vzor) Q.
b) z umom (z mislimi) obseči (obsegati), premisliti (premišljati), preudariti (preudarjati): omnia consilio Ci., cogitationem toto pectore Ci. ep., amplexus animo sum amplius Ci.
c) obseči (obsegati), posne(ma)ti, povze(ma)ti: tu edicto plus amplectĕris quam lege Ci., hoc argumentum pluribus verbis amplecterer Ci., ampl. totum genus iudiciorum Ci., omnes oratores Ci., omnia communiter L. vse počez povze(ma)ti, obravnavati, non ego cuncta meis amplecti versibus opto V.; occ. vze(ma)ti = spreje(ma)ti med kaj, privze(ma)ti v kaj: honestum interdum virtutis nomine amplectimur Ci.; (o stvareh) obseči (obsegati) = vsebovati, v sebi imeti: tabulae religionem amplectuntur Ci., cum (grammatice) prope omnium maximarum artium scientiam amplexa sit Q. obsega, vsebuje. Arh. soobl. amploctor: L. Andr. fr., Prisc., Cass. — Od act. soobl. amplectō -ere imp. amplectitōte: Pl. in pt. pf. amplexus 3: Pl., Petr. fr.