Franja

posnet [é] (-a, -o) ➞ → posneti

1. aufgenommen, tehnika aufgezeichnet, kaseta, trak: bespielt

2. mleko: entrahmt, mager
|
posneti čas die Aufnahmezeit
posneti rob die Fase

posnét skimmed, skim

posnéto mleko skimmed milk, skim milk
posnéta pena skimming

posnét

posneto mleko lait moški spol écrémé
sir iz posnetega mleka fromage moški spol maigre

posnét prid., зня́тий прикм.

aufgezeichnet Ton: posnet, ➞ aufzeichnen

bespielt Band: posnet

compendioso (na kratko) posnet

entrahmt Milch: posnet

exemplātus 3 (exemplum) posnet, prepisan: libellus Sid.

filmato

A) agg. posnet

B) m filmski odlomek

īconicus 3 (gr. εἱκονικός) po življenju —, po naravni velikosti upodobljen ali posnet: Plin., Suet.

imitado posneman; posnet; nepristen

imitated [ímiteitid] pridevnik
posnet, nepravi, umeten

mager suh, mršav; Fleisch: pust, nemasten; Milch: posnet; Ergebnis, Kost, Einkünfte usw.: pičel, boren; Boden: slab, neploden; Mischung: redek; Letter: Typographie svetel; Ergebnis: skromen, mršav; mager werden shujšati; mager geworden shujšan

mendāx -ācis (beseda naj bi izhajala iz mendum napaka, pomanjkljivost, hiba in njen prvotni pomen naj bi bil „napačen“, „pomanjkljiv“, „hiben“; pozneje se je pomen spremenil po vplivu glag. mentīrī)

1. lažniv (naspr. verus): homo Ci. = subst. mendāx -ācis m: Ci. lažnivec, lažnik, ventosus et mendax Sen. ph., lyra H. hinavska pesem, Parthis mendacior H. večji lažnivec, tum ego ero mendacissimus Pl. največji lažnivec; z gen.: si huius rei me mendacem esse inveneris Pl.; z dat. personae in pro z abl.: saepe fui mendax pro te mihi O.; s praep.: me adversum Pl., in parentem H., in tenui farragine Pers.

2. metaf. lažniv =
a) lažen, zlagan, varljiv, varav, mamljiv: Sen. rh., Cl., visa Ci., forma O. slepilo, speculum O., somnus Tib., fundus H. ki veliko obeta, a malo rodi.
b) lažen, izmišljen, hlinjen, napačen, neutemeljen, neupravičen, neosnovan: fama Pr., damnum O., infamia H.
c) nepravi, posnet, ponarejen: os Tib., pennae O. — Adv. mendāciter lažnivo: Aug., Eccl.

mentior -īrī -ītus sum (iz mēns, kakor partior iz pars): „izmisliti (izmišlj(ev)ati) si kaj“

I. intr.

1. pesniti, izmišljevati si zgodbe: ita mentitur (sc. Homerus) H.

2. ne držati besede, besede (obljube) ne izpolniti (izpolnjevati), besedo umakniti (umikati): quod promisisti mihi, quod mentita, inimica es Cat., m. honestius Ci., m. alicui Kom., H.; o stvareh: numquam tellus mentita colono Sil.

3. hote ali nehote lagáti (se), zlagati se (naspr. verum dicere): palam Pl., facile et palam Q., aperte Ci., ne ioco quidem m. H., si te mentiri dices verumque dicis, mentiris Ci., m. adversus aliquem Pl. ali apud aliquem Pl., Ci. ali ad aliquem Gell. ali alicui Aug. (z)lagati se komu, pred kom, nalagati koga, mentiri (de) aliquā re, mentiri de aliquā re Ci. idr., m. pro testimonio Gell. krivo pričati, lustro mentitus est Ap. za pet let se je preveč (z)lagal, mentire (= mentiris) motiš se; kot zatrditev: mentior si Ci., Tert. lagal bi, imejte me za lažnivca, če (ne), toda: redargue me, si mentior Ci. ali si mentiar, ultima, quā fallam, sit Venus illa mihi O. če lažem; o stvareh: Q., frons, oculi, vultus persaepe mentiuntur, oratio vero saepissime Ci., fama si non est mentita O., haec signa numquam fere mentientia Ci. nelažna; subst. pt. pr. mentiens -entis, m (= gr. ψευδόμενος) prevara, zmota, sofizem, zmoten, napačen sklep: Ci. —

II. trans.

1. izmisliti (izmišljati) si: gloriam rerum O., eius consilio tantam rem est mentitus S.

2. lažno (po)kazati, napačno (krivo) trditi (zatrjevati), lažno ustiti se, delati se (npr. bolnega), pretvarjati se, hliniti, posne(ma)ti, po krivem si prisvojiti (prisvajati), (pre)slepiti, (pre)mamiti s čim: auspicium L., sacrum, amorem, fugae causam, sani capitis dolores O., somnum Petr., ne quid imprudenter aut ignorantes adfirmemus aut scientes mentiamur Sen. ph., res, quas mentiris O. s katerimi se lažno bahaš, mentimur regnare Iovem Lucan. napačno trdimo, da je Jupiter kralj, ni res, da vlada Jupiter, puerum O. delati se dečka, iuvenem tinctis capillis Mart., se Persei filium ingenti asseveratione L. epit. lažno se izdajati za, regiae stirpis alicuius originem Vell., Iust., centum figuras O.; o stvareh: in quibus nihil umquam immensa et infinita vetustas mentita sit Ci., nec varios discet mentiri lana colores V., sunt etiamnum novicii duo colores e vilissimis: viride est quod Appianum vocatur et chrysocollam mentitur Plin.

3. lažno obljubiti (obljubljati), lažno obetati, lažno napoved(ov)ati, obljubiti in ne držati besede, (pre)varati: noctem Pr., et quaecumque in me fueras mentita fateri Pr., fidem tyrannis Cl.; o stvareh: semel fac illud, mentitur tua quod subinde tussis Mart., spem mentita seges H. — Pt. pf. s pass. pomenom mentītus 3 zlagan, lažen, lažniv, izmišljen, ponarejen, posnet, potvorjen: Pl., Pr., Sen. rh., Q., Stat., Lact., Priami clipeos mentitaque tela adgnoscunt V., mentiti fictique terrores Plin. iun., se mentitis superos celasse figuris O., m. fama, m. nomen O., m. vox Val. Fl., honor Poeta ap. Suet. — Act. soobl. mentiō -īre: Vulg.

Opomba: Star. fut. I mentibitur, mentibimur: Pl.; star. inf. pr. mentirier Pl.

ȍbrān -a -o
1. obran
2. posnet: -o mlijeko

patrōnymicus 3 (gr. πατρωνυμικός) po imenu očeta (ali kakega prednika) posnet (povzet, narejen, tvorjen), patronímičen: nomen (npr. Pelides, Anchisiades) Prisc.; subst. patrōnymicum -ī, n očetno ime, ime (priimek) po očetu (predniku), patroním(ikum): Prisc., Serv.

second² [sékənd]

1. pridevnik
drugi (po vrsti); sledeči; drugoten, drugorazreden, drugovrsten, slabši, podrejen, postranski; že rabljen; neizviren, posnet, imitiran; izveden, izpeljan

at second hand iz druge roke, antikvarično; po slišanju, iz nezanesljivih virov
every second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second day vsak drugi dan
in the second place na drugem mestu, drugič
upon second thoughts po ponovnem premisleku
a second time še enkrat, ponovno
second to none za nikomer ne zaostajajoč, neprekosljiv, nedosegljiv, nedosežen
the second (eliptično) drugi (dan) (v mesecu)
second cabin kabina 2. razreda
second Chamber Zgornji dom (parlamenta)
second lieutenant podporočnik
second mate navtika drugi častnik (na ladji)
a second Napoleon figurativno drugi Napoleon
second papers ameriško končna prošnja doseljencev za ameriško državljanstvo
a second self drugi jaz
second storey ameriško prvo nadstropje (v Angliji the first floor)
second volin druga violina
second wind sleng, figurativno vrnitev moči
to be second to none za nikomer ne zaostajati
to be in one's second childhood zopet se pootročiti (v starosti)
to come off second best biti premagan, kratko potegniti
to get one's second wind pogovorno priti zopet k sebi
to have information at second hand imeti informacije iz druge (posredne) roke
to play second fiddle figurativno biti v podrejenem položaju
to take second place biti drugi, zavzeti drugo mesto

2. prislov
na drugem mestu

to come second priti kot drugi skozi cilj, biti drugi

simulātilis -e (simulāre) posnet: umbra Ven.