Franja

poseb|en¹ [é] (-na, -no)

1. (ločen) getrennt, gesondert, abgesondert, Sonder- (pogodba der Sondervertrag, razstava die Sonderausstellung); Neben- (dogovor die Nebenbestimmung); Einzel- (garaža die Einzelgarage, odtis der Einzeldruck)

2. (dodaten) extra, Extra- (soba das Extrazimmer, storitev die Extraleistung); pri računu: zuzüglich

poseb|en² [é] (-na, -no)

1. (konkreten) besondere (ein besonderer)

2. (specialen) speziell, Sonder- (davek die Sondersteuer, odposlanec der Sonderbotschafter, ponudba der Sonderposten, das Sonderangebot, prodaja der Sonderverkauf, namembnost die Sonderwidmung, naloga der Sonderauftrag, želja der Sonderwunsch, oprema/izdelava po posebem naročilu die Sonderausstattung/Sonderanfertigung, obravnavanje die Sonderbehandlung, določilo die Sonderbestimmung, dovoljenje die Sondererlaubnis, izplačilo die Sonderzahlung, letalo die Sondermaschine), Spezial- (naprava das Spezialgerät, znanje das Spezialwissen, vozilo das Spezialfahrzeug)

3. mimo pravila: Ausnahme- (tarifa der Ausnahmetarif); vlak, avtobus: außerfahrplanmäßig

4. (izreden) besondere(r), außerordentlich, prijatelj, nasprotnik: ausgesprochen, erklärt; extra- (fino extrafein)

5. (značilen) eigentümlich
| ➞ → luč, nota, pozornost, sreča, posebno

poseb|en³ [é] (-na, -no) čudaški: merkwürdig, absonderlich, (neobičajen) apart, kurios; samo človek: eigenbrötlerisch

posében special, especial; extra; separate; particular; distinct; additional

posébna izdaja (časopisa) extra
ne smatram ga za nič posébnega I don't think he's anything special

posében particulier, singulier, individuel, isolé, spécial, spécifique, distinctif, extraordinaire, à part, original, caractéristique, intrinsèque

poseben človek un homme bizarre, un original, un être étrange, un drôle de type
posebni dopisnik correspondant particulier, envoyé spécial d'un journal
posebna lastnost propriété ženski spol particulière
posebno mnenje (stališče) o čem prise ženski spol de position
poseben odposlanec envoyé moški spol extraordinaire
poseben odtisk tirage moški spol à part
posebne okoliščine circonstances ženski spol množine particulières
posebno področje spécialité ženski spol
poseben primer cas moški spol particulier (ali singulier)
posebna (ločena) soba pièce ženski spol isolée
posebna stroka spécialité ženski spol
poseben vlak train moški spol spécial
poseben (značilen) vonj odeur ženski spol spécifique
posebni znaki signes moški spol množine particuliers
s posebno pošto avec courrier séparé
to ni nič posebnega ce n'est rien de particulier (ali d'extraordinaire, de remarquable), ce n'est pas riche (ali pas grand-chose), popularno ça ne casse rien

posében (-bna -o)

A) adj.

1. speciale, particolare; singolare, sigolo:
poseben vonj un profumo speciale, particolare
posebne razmere condizioni particolari

2. a parte, extra, speciale, specifico; straordinario:
posebna izdaja edizione straordinaria
poseben sklad fondo extra
posebni dopisnik inviato speciale
v naši literaturi zavzema ta pisatelj posebno mesto nella nostra letteratura lo scrittore occupa un posto a parte
med. posebno zdravilo rimedio specifico
posebna jed specialità
tisk. posebni odtis estratto
jur. posebni sodni izvedenec superperito

B) posébno (-ega) n lo speciale, il particolare:
skrbeti za posebno, zanemarjati pa splošno curare il particolare e trascurare il generale

posében -bna -o
1. poseban, osobit, naročit, specijalan: -a soba
2. izvanredan: -a izdaja
posebno, izvanredno izdanje; -i vlak
zasebni vlak, zasebni voz; -e pravice
naročita prava, povlastice

posében particular; especial; peculiar; extraordinar; especial

s posebno pošto por separado
brez posebneega navdušenja sin gran entusiasmo
nič posebnega nada (de) extraordinario
posebni odtis tirada f a parte; separata f
posebna izdaja edición f extraordinaria
posebni vlak tren m especial
posebni znaki particularidades f pl; (osebni) señas f pl particulares
posebne okolnosti circunstancias f pl especiales

posében prid., окре́мий прикм., особли́вий прикм., своєрі́дний прикм.

posében -bna -o prid. special, deosebit, aparte

poseben položaj moški spol die Ausnahmestellung, Sonderstellung

poseben primer moški spol der Spezialfall, Sonderfall

abgesondert ločen, poseben; osamljen

absonderlich bizaren, nenavaden, poseben

acuō -ere acuī (acūtus) (acus -ūs, aciēs, ācer)

1. (na)ostriti, (na)brusiti: serra acuitur Ci., ac. gladios L., Cu., enses O., audiet cives acuisse ferrum H., ac. sagittas cote H., dentes H., dentes in proelia Tib.

2. pren.
a) gram. (po)ostriti, naglasiti (naglašati), z naglasom poudariti (poudarjati): syllabam Q.
b) (po)ostriti, (iz)bistriti, (iz)vežbati, izpolniti (izpolnjevati): illos aetas acuet Ter. bo umodrila, ac. mentem, ingenium, ingenia adulescentium Ci., linguam Ci., H.
c) priganjati, spodbuditi (spodbujati), dražiti, razvne(ma)ti: iuventutem ad dicendum Ci., ad crudelitatem te acuit oratio eorum Ci., quam (Allecto) Iuno his acuit verbis V., lupos acuunt balatibus agni V., curis acuens mortalia corda V., mučeč, primos acuisse furores V., ac. ad aemulandas virtutes L., ac. ignaviam Cu.
č) (po)množiti, (po)višati, (po)večati, (o)krepiti: acuunt metum mortalibus V., ac. Martem (bojaželjnost) V., iras rumoribus V., iram hosti ad vindicandas sociorum iniurias L., studia populi L., curam acuebat, ... quod ... L. — Od tod adj. pt. pf. acūtus 3, adv. -ē

1. naostren, ostnat, oster, šilast, koničast: culter Pl., sudes C., cos acutum reddere ferrum valet H., ac. tela H., iacula V., acutā cuspide conti V., hasta, ensis, gladii, falx O., acutissima falx Col., acutae spinae V., acutior sagitta O., ac. cupressus, pinus O., ac. anguli Plin.; ac. elementa (= atomi) Lucr. nazobčani, ac. nasus, acuti oculi Pl. ali acutae aures H. ali ac. figura Plin. koničast, barba in acutum desinens Amm. "kozja" brada.

2. pren.
a) (o čutnih zaznavah): o čutu oster, hud: gelu H., sol H. žarko, radii solis O.; po vohu ali okusu oster, rezek: odor, unguentum, cibus, sapor Plin.; po vidu oster, bister, svetel: acutior claritas Arn., acute cernere Lucr., cernens acutum (adv. acc. neutr.) Amm.; po sluhu oster, visok, pronicav, vreščav: sonus Ci., stridor, aera H., hinnitus V., tinnitus, vox O., acclamatio Corn., acute sonare Ci. = acutum (adv. acc. neutr.) resonare H.; v glasbi visok: sonus Ci., vox Ci., Q. (naspr. vox gravis = bas); gram. ostro naglašen: syllaba Q. Pren.: nares H. tenek nos = tenko opažanje, in amicorum vitiis cernis acutum (adv. acc. neutr.) H. ostro vidiš, populi Rom. oculi acres atque acuti Ci.
b) (o duhu ali o umu) ostroumen, bistroumen, bister, duhovit, prodoren, dovtipen, prebrisan, včasih tudi = premeten: ingenia Ci., homo acutus magis quam eruditus Ci., animus acutus atque versutus Ci., hominum genus nimis acutum et suspiciosum Ci., ac. studia Ci., si qui acutiores in contione steterant Ci., acutus ad fraudem N., acutus rebus Q. ostroumen mislec, ac. interrogatio, ac. conclusiones Q., multa venerant in mentem acuta et subtilia Ci., quam acuta omnia Plin. iun., acute testes interrogabat Ci., acute dicere aut scribere Suet., acutius ali acutissime cogitare Ci., acute cogitatum N. duhovita misel, acute collecta crimina Ci.; ret. natanko določen, preprost in primeren, poseben: sententiae, orator Ci., Hyperides Q.
c) tudi (o boleznih) hiter, nagel (naspr. longus, vetustus): morbus H., Cels., mrzlica, febris Cels., tako tudi acuta pericula Plin.; pesn. pren.: acuta belli H. nagle vojne spremembe.

admirado očaran; zelo priljubljen; nenavaden, čuden, čudaški, poseben

anomalous [ənɔ́mələs] pridevnik (anomalously prislov)
nenavaden, izjemen, poseben, nepravilen

anormal, e, aux [anɔrmal, mo] adjectif a(b)normalen, nenormalen, nepravilen, nenavaden, neobičajen; poseben, čuden; masculin anormalen človek, neuravnovešenec

c'est anormal to ni normalno
enfants masculin pluriel anormaux nenormalni, zaostali otroci
température féminin anormale nenormalna temperatura

apart poseben, neobičajen; privlačen, mikaven; apart liefern dobaviti ločeno

àpartan, apàrtan -tna -o (fr. à part) poseben: -a slova posebne črke; apartan šešir poseben, nenavaden klobuk