Franja

porabi|ti (-m)

1. verbrauchen, (do konca) aufbrauchen, zaloge, prihranke: aufzehren
veliko porabiti česa einen großen Verbrauch haben (an)
porabiti do … hrano: das Aufbrauchdatum, die (empfohlene) Aufbrauchfrist
Xa se malo porabi X ist sparsam im Verbrauch

2. (vložiti, izdati) aufwenden, čas, trud verwenden
porabiti dosti časa/truda za viel Zeit/Mühe verwenden auf

3. pri delu: verarbeiten, pri pletenju volno: verstricken, pri pleskanju barvo: verstreichen, vermalen, pri gradnji material, denar: verbauen, pri lepljenju: verkleben, pri pečenju: aufbacken, verbacken, pri šivanju vernähen, pri tkanju: verweben, pri streljanju: verschießen

porabíti to consume, to spend; to use up; to make use of

ta bojler porabi mnogo plina this geyser uses a lot of gas
si porabil vso barvo? have you used all the paint?

porabíti employer, user de, faire usage de, mettre ; (izčrpati rezerve) épuiser ; (izdati) dépenser ; (potrošiti) consommer, consumer, manger ; (svoje sile) se dépenser

porabiti eno uro za neko delo mettre une heure à un travail
porabiti moči épuiser ses forces
ves popoldan porabiti za pisanje employer tout l'après-midi à écrire
ta aparat porabi malo elektrike cet appareil consomme peu d'électricité
porabili ste preveč denarja vous avez dépensé trop d'argent

porabíti i porábiti -im
1. upotrijebiti, upotrebiti, primijeniti (-men-): izkušnje porabiti pri vzgoji
2. potrošiti, trošiti: koliko bencina porabi lada

porabíti -rábim dov., спожи́ти -живу́ док., затра́тити -тра́чу док.

porabíti -rábim dov. a consuma, a epuiza

porábiti (-im) | porábljati (-am) perf., imperf.

1. consumare; finire, esaurire; ekst. mangiare; spendere, impiegare:
porabili smo vse olje in kruh abbiamo finito l'olio e il pane
porabiti ves denar spendere tutti i soldi

2. (izraža čas dejanja) metterci, impiegare:
do vrha je porabil dve uri ci ha messo due ore fino alla cima

3. (oguliti) logorare (il vestito)

porábiti consumir ; (izčrpati) apurar, agotar ; (izdati, potrošiti) gastar

porabiti eno uro za neko delo gastar una hora en un trabajo
porabiti moči gastar fuerzas, gastar energías

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da

appropriate² [əpróuprieit] prehodni glagol
polastiti se, prisvojiti, lastiti si (to, for čemu, za)
prilagoditi, porabiti; določiti, nameniti, rezervirati

apurar (o)čistiti; izčrpati, porabiti; pretehtati, natančno preiskati; dokončati; nadlegovati; ameriška španščina (pri)siliti, priganjati

apurar responsabilidades krivce na odgovornost poklicati
apurarse mučiti se, pogum izgubiti, žalostiti se; Am pohiteti
apurarse por poco takoj pogum izgubiti
¡no se apure! le nič strahu!
apurar la copa del dolor hasta las heces izpiti čašo trpljenja do dna

arripiō (adripiō) -ere -ripuī -reptum (ad in rapere)

1. hlastno k sebi (nase) potegniti, hlastniti po čem, urno z(a)grabiti, prijeti, popasti: arripere gladium Pl., telum Ci., N., arma L., arcūs, ensem O., saxa Cu., vestimenta N., filiam eius (regis) parvulam arripuit N., Tarquinius medium arripuit Servium L. je prijel čez pas, arripere manum alicuius Hirt. za roko koga prijeti, arrepta manu H., signiferum manu (= za roko) arreptum secum... rapit L., arr. aliquem barbā Pl. ali comā O. ali caput capillo Suet. za brado, za lase; arr. cultrum ab lanio L., tabulam de naufragio Ci., patrem familias ex aliquo circulo Ci., scuta e strage T.

2. occ.
a) pograbiti, nagrabiti, v naglici zgrniti, nabrati, (z)brati, (z)gnati: equum cum scuto pedestri L., scribas, apparitores Ci., arrepta familia (sc. servorum ali gladiatorum) Ci., cohortes arreptas in urbem inducere L., arreptae naves T.
b) napasti, (po)lotiti se koga, česa, iti na(d) koga, kaj: turbata arripe castra V., arriperent vacui occupatos T.; (o krajih) urno zasesti, zavzeti ali zavzeti poskušati: arripuit locum V., arrepta tellure V., hanc (tellurem) arripe velis V. jadraj proti njej; (o ognju) popasti se česa (klas. corripere): quamcumque (ignis) arripuit partim Lucr., ignis omnia, quae arripuit, absumit Lact.
c) prijeti, zgrabiti koga (da bi ga vrgli v zapor), v zapor vreči, zapreti: Virginius arripi iubet hominem L., arreptus a viatore L., uno aut altero arrepto quieturos alios L.
č) jur. koga (zlasti oblastnika, ki je odstopil) pred sodišče postaviti ali pozvati, s tožbo prijeti: (consules) abeuntes magistratu Cn. Genucius tribunus plebis arripuit L., est arreptus unus eques Romanus de pecuniis repetundis reus Ci., quaestor... aliquot criminibus arreptus est Suet.; pren. kot satirik pred svoje sodišče pozvati = precejati, prerešetati, šibati koga, kaj: luxuriam et Nomentanum H., (Lucilius) primores populi arripuit populumque tributim H.

3. pren.
a) (o bolečini) napasti, (o bolezni) popasti, zgrabiti, lotiti se, (o spanju) prijeti, (po)lotiti se koga: ne succussu maior arripiat dolor Pac. fr., qui (dolor) simul atque arripuit, interficit Ci., adversa valetudine arreptus Iust., Alexandrum somnus arripuit Iust.; od tod arreptus obseden ali božjasten: P. Veg.
b) hitro, hlastno prijeti za kaj, prizadevno poprijeti se česa, (u)porabiti kaj, (o)koristiti se s čim, prisvojiti si, sprejeti, vzeti kaj: statim me esse arrepturum arma iudiciorum atque legum Ci., libenter arr. facultatem laedendi Ci., causam ad caedes Ci., occasionem L., Iust., impedimentum pro occasione L., tempus V., omen Val. Max. z veseljem sprejeti, suspiciones T.; verba de foro Ci., maledictum ex trivio Ci. z veseljem, kaj (= zelo) rad na jezik vzeti (jemati), legem ex natura ipsa arripuimus Ci. smo izvedli, vocem et gestum aliunde Ci., quaerit... Socrates, unde animum arripuerimus, si nullus fuerit in mundo Ci.; (duševno) hitro doumeti, pojmiti, naučiti se: quod ipse celeriter arripuit, id... tarde percipi videt Ci., quod iam pueri... ita celeriter res innumerabiles arripiant Ci.; od tod vztrajno poprijeti se ali lotiti se česa, podati se na kaj: studium litterarum N., litteras Graecas sic avide, quasi... Ci., causam illam totam et tempus (sočasne zgodovine) Ci.; takoj prijeti se česa, pristati na kaj: quod iste arripuit et ita sese facturum confirmavit Ci.; pren. proti zakonu prilastiti si, prisvojiti si kaj: ille non mediocri cupiditate adripuit imperium Ci., sibi imperium arr. Auct. b. Hisp.; praemia arrepta a socru suo Acc. ap. Prisc., qui cognomen sibi ex Aeliorum imaginibus adripuit Ci.

aufarbeiten obdelati, (nachholen) podelati, Möbel: restavrirati, Kleider: predelati, Material: porabiti

aufbrauchen porabiti, Reserven: izčrpati

aufessen^* pojesti, einen Teller: izprazniti; figurativ porabiti

aufstricken porabiti (pri pletenju)

aufwenden^* porabiti, potrošiti, dati, uporabiti; Kräfte: zastaviti; aufgewendet werden müssen Kraft: biti potreben

aufzehren porabiti, potrošiti, Vorräte, Kräfte: izčrpati, jemanden izčrpavati; sich aufzehren innerlich: razjedati (sie zehrt sich auf vor Sorge razjeda jo skrb)

consommer [-sɔme] verbe transitif porabiti, potrošiti, konzumirati, použiti, jesti in piti (v gostinskem lokalu); figuré zapraviti; dovršiti, izvršiti

consommer beaucoup de pain konzumirati mnogo kruha
ce moteur consomme beaucoup d'essence ta motor porabi mnogo bencina
consommer sa jeunesse zapraviti svojo mladost
consommer un crime zakriviti zločin

consumá consúm vt.

1. rabiti, porabiti, izrabiti

2. trošiti, potrošiti

3. izčrpati

4. uživati, použiti, zauživati, zaužiti