Franja

popotnik¹ [ó] moški spol (-a …) der Reisende (ein -r); ki hodi peš: der Wanderer
svetovni popotnik der Weltenbummler, Weltbummler
religija zemeljski popotnik der Erdengast

popotnik² [ó] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika (potrošnik) die Wegwarte

popótnik traveller; wayfarer; (po morju) voyager; (brez cilja) wanderer; pogovorno (pešec) rambler

popótnik voyageur moški spol , passager moški spol

slepi popotnik passager clandestin

popótnik (-a) | -ica (-e) m, f viaggiatore (-trice); knjiž. viandante:
svetovni popotnik giramondo
pren. večni popotnik Ebreo errante

popótnik m putnik: svetovni popotnik
svjetski (svet-) putnik, globetroter; večni popotnik

popótnik viajero m ; pasajero m

slepi popotnik (fig) viajero clandestino

popótnik -a m., мандрі́вни́к -і́вника́ ч., попу́тник -а ч., подоро́жній -нього ч.

popótnik -a m (-nica -e ž) călător (-oare)

svetovni popotnik moški spol der Weltenbummler, Weltbummler

călătór -oáre (-i, -oáre)

I. adj. potujoč

II. m/f potnik (-nica), popotnik (-nica)

caminante moški spol popotnik, pešec

hiker [háikə] samostalnik
popotnik, izletnik

hódalica ž, m
1. popotnica, popotnik: trgovci -e popotni trgovci; riječ bješe hodalica beseda se je naglo razširila; o sivi hodalica vječni, Ahasveru!; pjesme jesu -e puste, one idu iz usta u usta
2. ptice -e ptiči tekači

jòldžija m (t. joldžu) dial. popotnik

musáfir m (t. misafir, ar.) popotnik, gost: večeras smo mi tvoji -i

námjernīk m (ijek.), námernīk m (ek.) gost, prišlec, popotnik, ki po namerici, po naključju pride: kad uz dvor kakav namjernik prode, ja sva se stresem; poslušaj, putniče i namjerniče iz daleke zemlje, tugovanja naša

pasàžīr -íra m (fr. passageur) pasažir, potnik, popotnik

peregrinator [périgrineitə] samostalnik
potnik, popotnik

pilgrim¹ [pílgrim] samostalnik
romar, božjepotnik, popotnik; prvi priseljenec

the Pilgrim Fathers skupina angleških puritancev, ki je ustanovila kolonijo Plymouth v ZDA
the Pilgrim of Great Britain (ali the U.S.) društva za pospeševanje angloameriškega prijateljstva