Franja

poplav|a ženski spol (-e …) die Überschwemmung, das Hochwasser, die Überschwemmungskatastrophe, Hochwasserkatastrophe; figurativno die Flut, der Schwall (besed der Redeschwall, die Wortflut); (ogromna količina česa) die Schwemme (sadja Obstschwemme)
nevarnost poplave die Hochwassergefahr
varstvo pred poplavami der Hochwasserschutz

pȍplava ž povodenj, poplava: poplava uništava polja; poplava slabih filmova, knjiga

popláva inundation; flood; overflow; deluge

popláva besed, solz flood of words, of tears

popláva inondation ženski spol , submersion ženski spol , débordement moški spol

poplava besed, psovk débordement de paroles, d'injures
poplava hudournika, reke débordement du torrent, du fleuve

popláva (-e) f

1. innondazione, straripamento, alluvione, piena:
poplava se širi, se umika la piena si va allargando, sta rientrando

2. pren. (množina) diluvio, profluvio, marea

popláva ž poplava

popláva inundación f (tudi fig) ; crecida f

popláva -e ž., по́вінь -вені ж., зато́плення -я с., па́водок -дка ч., наво́днення -я с.

popláva -e ž inundaţie

allagamento m poplava, poplavljanje

alluvione f

1. poplava

2. geol. naplavina

3. pren. slabš. poplava, množina:
un'alluvione di film western poplava kavbojskih filmov

aluvión ženski spol naplavina; poplava; naval

anegación ženski spol po-, u-topitev; poplava

aqua -ae, f

1. voda; kot prvina: ferre aquam pedibus, dare aquam manibus Pl., aër... et ignis et aqua et terra prima sunt Ci., omne corpus aut aqua aut aër aut ignis aut terra est Ci., aër, aqua, terra, vapores, quo pacto fiant Lucr., aqua viva Varr., profluens Ci., L. živa (tekoča) voda, fons aquae dulcis Ci., a. pluvia Ci., a. pluvialis O., a. aetheria (pesn.) O., a. caelestis L., H. idr. deževnica, aquam petere sacris L., aquam foras! vinum intro! Petr., os aquā implere Sen. ph., aqua inter cutem Cels., aqua supter cutem fusa Plin., aqua intercus Pl., Ci., Suet. in (pren.) Luc. ap. Non. vodenica; v pl. vode, vodovje: vapor aquarum Ci., magnitudo aquarum L., aquae longae O. vodni curki; pogosto = povodenj, poplava: hae permanserunt aquae dies complures C., tanta tempestas cooritur, ut numquam illis locis maiores aquas fuisse constaret C., aquae magnae bis eo anno fuerunt L.

2. pren.
a) morje: ad aquam Ci. ob morski obali, quos (labores) ego sum terrā, quos ego passus aquā (= terrā marique) O.; pren.: naviget hinc aliā iam mihi linter aquā O. izpluje (izide) naj mi druga knjiga; jezero: Albanae aquae deductio Ci.; reka: in aquam caeci ruebant L., Tusca aqua (= Tiberis) O., secundā aquā L. po vodi, z vodo; dež: cornix augur aquae H., aquarum agmen V. naliv.
b) pl. aquae vrelci, viri: dulces V., perennes Cu., aquarum abundantia Eutr.; zdravilna voda, zdravilni vrelec (vrelci), zdravilna kopel, toplice: ad aquas venire, esse Ci., aquae caldae Varr. ali aquae calidae Ci., L., Plin. toplice, a. medicatae Sen. ph., a. salubres T. ali a. salutiferae Mart. zdravilne vode; od tod pogosto kot krajevno ime: Aquae Baiae (= Baiae) Pr., A. Calidae L. toplice v Zevgitani blizu današnjega Tunisa, A. Albulae (gl. Albulus), A. Sextiae L. epit., Vell., Plin. toplice blizu Masilije (zdaj Aix en Provence), A. Mattiacae Amm. (= Mattiaci fontes calidi Plin.) Matijaške toplice (zdaj Wiesbaden).
c) vodovod: aquam ducere non longe a villa Ci., aquam perducere L. epit. ali aquam in urbem ducere L. o cenzorju Apiju, aqua Crabra Ci., Front. (gl. Crabra), aqua Appia Front. (gl. Appius), aqua Claudia Suet., Front. Klavdijev vodovod, ki ga je začel graditi Kaligula, aqua promissa Vell.
č) voda v vodni uri, vodna ura (= clepsydra): certis ex aqua mensuris breviores esse quam in continenti noctes videbamus C. Vodne ure so rabili pri sodnih razpravah in govorniških vajah, da so z njimi merili za govorjenje določeni čas. Od tod pren. in preg.: aquam dare Plin. iun. dati čas za govorjenje, aquam perdere Q. tratiti čas.
d) solza, voda v očeh: illis ex oculis multa cadebat aqua Pr.; v reklih: aspergere aquam (alicui) Pl. z vodo poškropiti (omedlelega) = osrčiti, oživiti koga; aquam praebere ponuditi vodo za pitje in mešanje z vinom pri obedu = pogostiti koga: qui praebebat aquam H. gostitelj, prim.: nec... unctam convivis praebebit aquam H.; aquam terramque petere ali poscere L., Cu. (γῆν καἰ ὕδωρ αἰτεῖν perzijska šega) zahtevati vode in zemlje (v znamenje podložnosti); in vento et rapidā aquā scribere Cat. (prim. καϑ' ὕδατος γράφειν) kaj za ničvredno imeti; iungere ignibus aquam Sen. tr. vodo z ognjem družiti (o tem, kar je nemogoče); aquam a pumice postulare Pl. zahtevati vode od votliča (= iskati kako stvar tam, kjer je ni mogoče dobiti); sed aqua haeret, ut aiunt Ci., in hac causa mihi aqua haeret Ci. ep. zadeva je obtičala, ne gre mi od rok; aqua et ignis kot najnujnejši potrebščini za človekov obstoj in državljansko življenje: non aquā, non igni, ut aiunt, locis pluribus utimur quam amicitiā Ci. Na poročni dan so neveste kot bodoče gospodinje od svojih ženinov dobile vodo in ogenj v znamenje zakonske zvestobe: Varr., O., Stat., Dig., P. F.; aquā et igni interdicere (alicui) Ci., C., Vell., aquā et igni arcere (aliquem) T. (ret.) odrekati komu vodo in ogenj, prepovedati uporabo vode in ognja = izobčiti koga, preklicati koga.

Opomba: Star. gen. sg. aquāī: Ci. (Arat.), V., Lucr., Prud.

avalanche [ǽvəla:nš] samostalnik
plaz, lavina
figurativno poplava, ploha (česa)

avenida ženski spol široka cesta, avenija; poplava; naval

cataclismo moški spol polom; potop, poplava, katastrofa

cataclysm [kǽtəklizəm] samostalnik
poplava, vesoljni potop; katastrofa, prevrat

crecida ženski spol rast; povodenj, poplava

débordement [-bɔrdmɑ̃] masculin razlitje, poplava; izliv, izbruh (jeze, strasti); figuré prekipevanje, izobilje; pluriel razbrzdanost

débordement du fleuve, du torrent poplava reke, hudournika
débordement d'injures, de paroles poplava, plaz psovk, besed
débordement de vie, de joie prekipevajoče življenje, veselje
débordement sur la gauche (militaire) obitje (sovražnika) na levem krilu