Franja

poniža|ti (-m) poniževati koga (jemanden) demütigen
ponižati se sich erniedrigen, zu Kreuze kriechen

ponížati to humble; to humiliate; to degrade; to debase; pogovorno to take someone down a peg (or two)

ponížati se to humble (to lower, to demean) oneself; to stoop; to submit; to debase oneself
ponížati se pred kom (klečeplaziti pred kom) to truckle to someone, to eat humble pie, to kowtow to someone

ponížati humilier, avilir, dégrader , figurativno mortifier; abaisser, rabaisser, rabattre, diminuer, ravaler

ponižati se s'abaisser, se dégrader, s'humilier, s'avilir; figurativno se courber, se rabaisser
ponižati se pred kom (figurativno) fléchir (ali plier) le genou devant quelqu'un
ponižati se do nizkotnih, sramotnih dejanj se ravaler à des actions honteuses
ponižati se tako daleč, da s'abaisser (jusqu')à faire quelque chose
tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja il s'abaisse à lui demander pardon

ponížati (-am) | poniževáti (-újem)

A) perf., imperf.

1. abbassare

2. ekst. umiliare, svilire, mortificare, prostrare, degradare

B) ponížati se (-am se) | poniževáti se (-újem se) perf., imperf., refl. abbassarsi, degradarsi, umiliarsi:
ponižati se do izsiljevalca abbassarsi al ricatto, fino a farsi ricattare

ponížati -am poniziti: ponižati koga; ponižati se pred kom

ponížati -am dov., прини́зити -ни́жу док., знева́жити -жу док.

ponížati -am (se) dov. a (se) umili, a (se) înjosi

ponížati (se) humillar(se) ; (pred ante) ; envilecer(se), degradar(se), rebajar(se)

abaisser [abɛse] verbe transitif spustiti dol, obesiti niže; povesiti (pogled); znižati, zmanjšati, skrajšati (enačbo); figuré ponižati

abaisser la pâte testo tanko zvaljati
abaisser le mérite kratiti zasluge
s' znižati se, poleči se; padati, pasti; figuré ponižati se
le terrain s'abaisse vers la rivière zemljišče pada proti reki
s'abaisser au niveau de quelqu'un postaviti se s kom na isto raven
s'abaisser (jusqu') à faire quelque chose ponižati se tako daleč, da ...
il s'abaisse à lui demander pardon tako globoko se ponižuje, da ga (jo) prosi odpuščanja
qui s'élève s'abaisse lastna hvala cena mala

abaldonar sramotiti, ponižati

abase [əbéis] prehodni glagol
znižati, ponižati
figurativno onečastiti; prenizko ceniti, podcenjevati

abatir podreti, prevrniti, k tlom pritisniti, upogniti; ponižati; pogum vzeti

abatir vela sneti jadro
abatirse pasti na tla, zrušiti se; pogum izgubiti, postati malodušen

abbassare

A) v. tr. (pres. abbasso)

1. znižati, spustiti:
abbassare la voce znižati glas
abbassare un record šport izboljšati rekord
abbassare un prezzo spustiti ceno
abbassare la luce priviti luč, zmanjšati jakost svetlobe
abbassare la radio utišati radio

2. skloniti, povesiti:
abbassare il capo skloniti glavo
abbassare le armi vdati se
abbassare le orecchie, la cresta pren. ukloniti se

3. pren. ponižati

B) ➞ abbassarsi v. rifl. (pres. mi abbasso)

1. skloniti se; pren. ponižati se, osramotiti se

2. pasti, padati, pojemati:
mi si è abbassata la febbre vročina mi je padla

abismar v prepad vreči; figurativno ponižati; skriti

abismarse pogrezniti se; Či zelo se čuditi, strmeti, osupniti
abismarse en reflexiones v premišljevanje se poglobiti

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

annichilare

A) v. tr. (pres. annichilo)

1. uničiti, uničevati

2. pren. pobiti, ponižati, streti:
la sventura lo annichilò nesreča ga je strla

B) ➞ annichilarsi v. rifl. (pres. mi annichilo)

1. uničiti, uničevati se

2. pren. ponižati se

annientare

A) v. tr. (pres. anniēnto)

1. uničiti, uničevati:
annientare le forze nemiche uničiti sovražne sile

2. pren. streti, ponižati

B) ➞ annientarsi v. rifl. (pres. mi anniēnto) ponižati se

anonadar uničiti; zmanjšati; ponižati, pogum vzeti

anonadarse ponižati se

apocar [c/q] zmanjšati, omejiti; pogum vzeti, ponižati

apocarse ponižati se, dati se oplašiti

atterrare

A) v. tr. (pres. attērro)

1. podreti, vreči na tla:
atterrare un albero podreti drevo
atterrare un giocatore in area di rigore podreti igralca v kazenskem prostoru

2. pren. ponižati, uničiti, uničevati

B) v. intr. pristati:
l'elicottero ha felicemente atterrato helikopter je srečno pristal