Franja

pomeni|ti [é] (-m)

1. bedeuten; heißen; (biti)
pomeniti isto kot hinauslaufen auf (auf dasselbe hinauslaufen), (einer Sache) gleichkommen, gleichbedeutend sein mit
to pomeni/kar pomeni … das heißt …
to že nekaj pomeni das will schon (etwas) heißen

2. (biti pomemben) besagen (to nič ne pomeni das besagt nichts), auf sich haben; predstavljati: darstellen, vorstellen
veliko/malo pomeniti komu (jemandem) viel/wenig ausmachen

pomeníti signifier, vouloir dire ; (biti važen) importer, compter; présager

nekaj pomeniti compter
to nič ne pomeni cela ne signifie rien, cela n'a pas d'importance, cela ne compte pas
to ne pomeni ničesar dobrega cela ne présage (ali n'annonce) rien de bon, cela n'est pas bon signe
ona mi pomeni vse elle est tout pour moi

pomeníti i poméniti -im
I. značiti: kaj pomeni beseda riba; svoboda pomeni za nas vse
II. pomeniti se porazgovoriti se: ljudje se vse, o vsem pomenijo; o tem se bomo naravnost pomenili

pomeníti -ménim nedov., зна́чити -чу недок.

pomeníti -ménim nedov.
1. a însemna; a semnifica
2. a avea importanţa

poméniti to mean; to signify; to be a sign of; to matter; to be of importance; to denote, to indicate; to express, to stand for

kaj pomeni to? what does that mean?
kaj pomeni ta beseda? what does this word mean?
ne vem, kaj to pomeni I don't know what this means
to ne pomeni nič it is of no consequence
to ne pomeni nič dobrega this augurs no good
kaj pomeni ta simbol? what is the meaning of that symbol?
to ne pomeni mnogo there is not much in that
kaj pomeni to vaše vedenje? what do you mean by such behaviour?
jaz malo pomenim svojim otrokom I matter little to my children

poméniti (-im) perf.

1. significare, voler dire, stare per, sottintendere:
razloži mi, kaj pomeni ta beseda spiegami cosa significa questa parola
simbol Fe pomeni v kemiji železo il simbolo Fe in chimica sta per ferro
delo pomeni tudi žrtve il lavoro sottintende anche dei sacrifici
iti naprej pomeni gotovo smrt andare avanti vuol dire morte sicura

2. pren. significare, importare:
denar mu ne pomeni dosti i soldi non gli importano molto, dei soldi non gliene importa molto

3. avere importanza, avere un nome, essere importante, contare:
prišli so vsi, ki v znanosti kaj pomenijo sono convenuti tutti quelli che nella scienza contano

poméniti significar; querer decir ; (biti važen) importar ; (označevati) denotar, representar

kaj naj to pomeni? ¿qué quiere decir esto?, fam ¿con qué se come eso?
to nič ne pomeni eso no significa nada; no tiene importancia
to nekaj pomeni (fig) fam aquí hay gato encerrado
ona mi pomeni vse ella lo es todo para mí

pomeni|ti se [é] (-m se) meniti se sich aussprechen

pomeníti se discuter, débattre; s'accorder, se mettre d' accord

pomeniti se s kom se concerter, conférer, s'entretenir avec quelqu'un

pomeníti se (-im se) perf., refl. parlare, conversare, chiacchierare; riparlare:
le počakaj, se bova že še pomenila ne riparleremo!

poméniti se to talk (s kom with someone); to speak (s kom o čem with ali to someone about something)

rad se pomenim z njim o njegovih potovanjih I like to talk with him about his travels

assīgnificō (adsīgnificō) -āre

1. naznanjati, kazati na kaj, pomeniti kaj; z ACI: Varr.

2. gram. naznanjati, značiti, pomeniti kaj: Varr., Non.

bedeuten pomeniti; (andeuten) namigniti, nakazati

besagen Mathematik praviti, povedati, reči; pomeniti, das besagt nichts to ne pomeni nič

compter [kɔ̃te] verbe transitif (pre)šteti, iz-, ob-, pre-, računati, izplačati; nameravati, upati, (trdno) računati (avec s); zanesti se (sur na); veljati (pour za, kot), nekaj biti, pomeniti, predstavljati

à compter de počenši z, od
à compter d'aujourd'hui od danes naprej
à pas comptés odločnih, usmerjenih korakov
tout bien compté et rabattu po skrbnem pretresu
sans compter (figuré) radodarno, obilno
cette robe ne me plaît pas, sans compter qu'elle est très chère ta obleka mi ni všeč, ne glede na to, da je zelo draga
il compte pouvoir partir demain računa, upa (namerava), da bo lahko odpotoval jutri
ne compter à rien quelque chose nobenega hrupa s čim ne delati, ne pripisovati večje važnosti čemu
plusieurs années de service imeti precéj službenih let
compter pour du beurre (populaire) ne biti važen
compter de tête računati na pamet
compter sans l'hôte računati brez krčmarja
compter les clous de la porte (familier) čakati (pred vrati)
compter les morceaux de quelqu'un komu grižljaje šteti
compter à la muette (musique) izpuščati (takte)
compter ses pas počasi iti, figuré previdno, preudarno iti na delo
cela ne compte pas to ne šteje, to ni pomembno, to ni važno
savoir compter znati računati, figuré znati gledati na svojo korist

count for neprehodni glagol
veljati za, pomeniti

count for much (little) veliko (malo) pomeniti

čìniti -īm
I.
1. delati: činiti štetu, sramotu, dobro; ne čini vjera čovjeka, nego ono ljudsko što nosi u sebi; srebrno sedlo ne čini konja dobra
2. napravljati: činiti dubok utisak
3. pomeniti: to ne čini ništa
4. znašati: to sve skupa čini sto dinara
5. opravljati: činiti svoju dužnost
6. činiti preljubu prešuštvovati
7. strojiti: činiti kožu
8. občinjati: činiti pšenicu
II. činiti se
1. delati se: tebi se čini samo dobro; tko se ovcom čini, vuk ga izije; činiti se lud, ludim delati se neumnega; činiti se nevještim delati se nevednega, sprenevedati se
2. zdeti se: meni se čini da smo o tome već govorili

dēmōnstrō -āre -āvī -ātum

1. natančno (po)kazati, označiti, zaznamovati: Pl., Ter., Plin. iun., figuram digito, digito pictum Gallum Ci., locum digito N., poseb.: digito d. aliquem T. (na cesti) s prstom kazati na koga (kot imenitneža); spectatorem digito Suet., averso pollice aliquid Q., itinera Ci., itinera cum cura L., viam Plin., aliud voce, aliud nutu, aliud manu demonstratur Q., histrio in cantico quodam … ita (Neronem) demonstraverat (namreč s telesnimi kretnjami), ut bibentem natantemque faceret Suet.; (o neživih subj.): demonstrant astra salebras Pr.; z odvisnim vprašanjem: ut ante demonstrabant (namreč vodniki tujcev), quid ubique esset, … item nunc … Ci.; occ. kazaje pot voditi: si equus ille decessit (je poginil), qui demonstrabat quadrigam Pap. (Dig.) ki je bil vodnik četverovprege.

2. pren. (z besedami) (po)kazati, označiti (označevati), natančno določiti (določati), povedati, omeniti (omenjati), imenovati: d. rem Pl., Ci., demonstrabo iter: Aureliā viā profectus est Ci., d. earum navium modum formamque C., ad haec verba rei demonstrandae causā descendimus Sen. ph.; (o neživih subj.): tristem mortis demonstret littera causam Tib., quod proximus demonstrabit liber Q., lupinus horas agricolis demonstrat Plin.; pogosto v vrinjenih stavkih, zlasti relativnih: ut demonstravimus, ut supra (ante, antea) demonstravimus, ut (supra) demonstratum est C., ad ea castra, quae supra demonstravimus, contendit C., naves XVIII, de quibus supra demonstratum est C.; z atrakcijo: cum essent in quibus demonstravi angustiis (= in iis angustiis, quas demonstravi) C. v omenjeni soteski.

3. occ.
a) dokaz(ov)ati, razložiti (razlagati): istius cupiditatem minasque demonstrat Ci., magnitudo pecuniae demonstratur Ci., sceleribus breviter a me demonstratis Ci.; z dvojnim acc.: debebit virtutem eius quam honestissimam demonstrare Ci., quam virtutem quartam elocutionis Cicero demonstrat Q.; z ACI: ego culpam in te fuisse demonstro Ci., demonstrant perfacile hominem de medio tolli posse Ci., huius statuae omnibus locis hoc demonstrare videntur, propemodum non minus multas statuas istum posuisse Syracusis quam abstulisse Ci., conlatio est, cum accusator id, quod adversarium fecisse criminatur, alii nemini nisi reo bono fuisse demonstrat Corn., his demonstrare voluit aructor versibus obstinere homines legibus, meritis capi Ph.; v pass. z NCI: si eo ipso in genere, quo arguatur, integer ante fuisse demonstrabitur Ci., alterā parte imbecillitas, inopia fuisse demonstrabitur Corn.; z odvisnim vprašanjem: quae … in superioribus libris, quoiusmodi (= cuiusmodi) essent, exemplis satis demonstravi Varr., vobis alio loco, ut se habeat res, demonstrabitur Ci., quibus rebus adductus ad causam accesserim, demonstravi Ci., demonstravit, qua oratione usus esset Ci., quanta praedae faciendae facultas daretur, … demonstraverunt C., laus ac vituperatio quale sit quidque demonstrat Q.
b) jur. α) meje natančneje določiti (določati), poseb. ob ugovoru koga proti kaki načrtovani novi stavbi, koga na njegovo posest napotiti: fines d. Ci., Icti., illis absentibus fines Acerronio demonstravit Ci., terminos d. Icti.; z odvisnim vprašanjem: qui nuntiat, necesse habet demonstrare, in quo loco opus novum nuntiet Dig. mora natančno označiti prostor, proti katerega zagraditvi ugovarja. β) kako stvar ali osebo natančneje (ne samo z imenom) označiti (označevati), opis(ov)ati: nihil referre, proprio nomine res appelletur, an digito ostendatur, an vocabulis quibusdam demonstretur Dig., si quis nomen heredis non dixerit, sed indubitabili signo eum demonstraverit, valet institutio Dig.
c) gram. α) z besedo označiti (označevati), opis(ov)ati: has singulas rufi varietates Latina oratio singulis propriisque vocabulis non demonstrat, omnia ista significat (naznanja le) unā ruboris appellatione Gell.; z dvojnim acc.: illi (abpatrui) me demonstrant abnepotem Dig. me imenujejo. β) pomeniti, pomen česa imeti: verba … proprie demonstrantia ea, quae significari ac declaravi volemus Ci., vocabula rufum colorem demonstrantia Gell., verbum „erit“ interdum etiam praeteritum nec solum futurum tempus demonstrat Dig.

denotar [-ue-] označiti; pomeniti