Franja

polnolétnik; polnolétnica person of full age; major; grownup; adult

polnoletnik [é] moški spol (-a …) der Volljährige (ein -r)
mlajši polnoletnik der Heranwachsende ( ein -r)

polnolétnik majeur moški spol

polnolétnik (-a) | -ica (-e) m, f maggiorenne

polnolétnik (un) m punoljetnik (-let-)

adult [ədʌ́lt]

1. pridevnik
dorasel, odrasel, polnoleten

2. samostalnik
polnoletnik, odrasli

major² [méidžə] samostalnik
polnoletnik, -nica
glasba dur

parectatos -on (gr. παρέκτατος: παρεκτείνω) odrasel, kot subst. polnoletnik, doletnik: Varr. ap. Non., Luc. ap. Non.

punòljetnīk m (ijek.), punòletnīk m (ek.) polnoletnik

совершеннолетний polnoleten; m polnoletnik;

Heranwachsende, der, (ein -r, -n, -n) Recht mlajši polnoletnik

adulto odrasel; polnoleten; zrel (starost)

adulto m odrasla oseba, polnoletnik
escuela para adultos šola za odrasle, nadaljevalna šola

majeur, e [mažœr] adjectif večji, višji; pretežen; pomembnejši, zelo važen; juridique polnoleten

en majeure partie večinoma
la majeure partie večji del, večina
cas masculin de force majeure primer višje sile
fille féminin majeure polnoletna hčerka
intérêt masculin majeur višji interes
peuple masculin majeur ljudstvo, ki zna samo vladati
le lac Majeur Lago Maggiore; masculin sredinec (prst); polnoletnik; musique dur; féminin polnoletnica

mlajš|i (-a, -e) jünger, Jung-, samo za ljudi: junior, Junior-; (terciar das Jungtertiär, paleolitik das Jungpaläolithikum, partner der Juniorpartner, kamena doba die Jungsteinzeit)
mlajši polnoletnik der Heranwachsende ( ein -r)