Franja

poln|o srednji spol (-ega …) das Volle, (polnost) die Fülle
zadetek v polno der Volltreffer

pólno adv.

1. pienamente, integralmente; in pieno

2. (veliko, mnogo; s pridevniško funkcijo v italijanščini) molto, tanto;
na cestah je polno ljudi per le strade c'è molta gente
pren. povsod ga je polno lo puoi trovare dappertutto, è come il prezzemolo
pog. ima jih polno za ušesi è un furbo di tre cotte
lov. zadeti žival v polno colpire l'animale in pieno

pôlno prisl., по́вно присл.

полно

1. polno;

2. dovolj!, nehaj!, pusti to!, ali res?

česar polno je srce, usta rada govore frazem
(pregovor) ▸ ami a szíveden, az a szádon

zajemati življenje s polno žlico frazem
(zelo uživati) ▸ nagykanállal eszi az életet
Sopomenke: zajemati življenje z veliko žlico

plēnus 3 (indoev. baza *pelH- liti, izlivati, polniti, stresati (prim. armensko hełum izliti, izlivati); prim. skr. piparmi = gr. πίμπλημι = lat. pleō [com-pleō, im-pleō] = got. fulljan = stvnem. fullen = nem. füllen, skr. párīṇaḥ = gr. πλῆϑος, πληϑός obilje, množica, skr. prānaḥ in pūrnaḥ = gr. πλήρης = lat. plērus in plēnus = sl. poln = hr., srbsko pun = lit. pìlnas = got. fulls = stvnem. fol = nem. voll, gr. πολύ, got. in stvnem. filu = nem. viel, stvnem. fule = nem. Volk, lat. plēbēs, populus, plūs, plūrimus, plērīque, manipulus)

1. poln (naspr. inanis, vacuus); kot adj. relat. z gen.: navis … plena argenti facti atque signati Ci., acerra turis plena H., tuguria plena hominum S., fons plenissimus piscium Ci.; pozneje (enako kot repertus) z abl.: urbs omni bellico apparatu plena L., plena domus ornamentis fanorum Ci.; abs.: poculum Cu., V., apparetque beata pleno Copia cornu H., pleno (sc. venti) velo subit ostia V. ali plenissimis velis navigare Ci. z napetimi (polnimi) jadri, plenis repente portis effusi L., velut ex pleno et abundanti Sen. ph., usque ad plenum Pall.; metaf.: plenior venustatis Ter., plenus timoris, spei C., plena exemplorum vetustas Ci.; redko: plenus sum exspectatione Ci., erant plena laetitiā omnia C.

2. occ.
a) debel, obilen, živôten (naspr. exilis): Cels., homo, iecur Ci., ire foras pleno tendebat corpore frustra H.
b) noseč, nosen, brej: uterus, venter O., femina, victima O., sus Ci.
c) poln = sit, nasičen: plenus eras minimo O.; pren. sit, naveličan: quae cupide petiit, mature plena reliquit H.

3. bogato oskrbljen (opravljen, opremljen, obložen), bogat s čim, obilujoč s čim, obilen: mensa V., domus H., pecunia Ci., plenissima villa H., plenae urbes Ci., exercitus plenissimus praedā L., castra plena curae Ci., oratio ali epistula plenior Ci. (snovno) bogatejši govor, (snovno) bogatejše pismo, oratio plena sententiis Sen. rh., pleniora … atque uberiora Romam perscribere C. obširneje pisati (poročati), v pismu (poročilu) pretiravati, crura (gr. acc.) thymo plenae (sc. apes) V. po nogah obilno obložene z materino dušico; pren.: quis Mario plenior inimicorum Ci., irae L., plenus vitii Pl., gloriarum plenior Pl. na vsa usta poveličuje svoja slavna dela, plenus negotiis Ci., ves zatopljen v delo, ves zaseden z dolžnostmi (nalogami), annis Plin. iun. dovolj star, zrel, polnoleten.

4. zelo številen, (mnogo)številen, zelo (številno, obilno) obisk(ov)an, poln ljudi, obljuden, ljudnàt (ljúdnat): agmen O., convivium Suet., plena Caesarum domus T., viae plenissimae C.

5. poln, popoln, polnoštevilen, cel: annus Ci., numerus Ci., cohortes Ci., legio, neque ea plenissima C. ne čisto polnoštevilna, duae male plenae legiunculae L., plenissimum lumen (sc. lunae) V. polna, pleno gradu S., L. s polnim (= urnim, hitrim) korakom, niti pleno vertice O. = na vso moč, concordia O., gaudium Ci., ius Icti., verbum plenum Ci. nekontrahirana beseda, syllaba plenior Corn. daljši zlog, pleno aratro sulcare Col. s celim plugom.

6. poln = môčen (močán), krêpek (krepák): cornix plena voce pluviam vocat V., pleniore voce Ci. (o govorniku), plenissima verba O. prav krepke, plenum vocis genus Ci. (o tonu glasu, ki se ob bolečini izvije iz grla z vso močjo), sonus (sc. vocis) nimium plenus Q.; occ. izdaten, močan, tečen: vinum, cibi Cels. — Od tod adv. plēnē

1. polno, obilno, izdatno: infundere Plin.

2. obilno = docela, popolnoma, povsem: plene sapientes homines Ci., si hoc plene vitare non potes Ci., plene perfectae munitiones C., plenius alere Q., partes suas plene exhibebat Val. Max., plenius ostendere Plin. natančneje, obširneje, illud plenissime, hoc restrictissime facere Plin. iun., plenissime ulcisci Fl., plenissime ad me pervenit animus tuus Sen. ph. popolnoma mi zadostuje, če si mi rade volje pripravljen ugoditi, plenissime parta victoria Vop., plenissime Silanus absolutus est Asc., in plenum Sen. ph., Plin. sploh, ad plenum Aus., Don., Eutr. popolnoma, v celoti.

râzom prisl. zvrhano, polno: natoči razom punu čašu; koliko pića ide na glavu kod vas? - toliko dok se glava razom ne napuni

ūbertim, adv. (ūber2) obilno, izdatno, bogato, polno: Aug., Hier., Char., Macr., parentum frustrantur falsis gaudia lacrimulis ubertim thalami quas intra limina fundunt Cat., quicumque in eodem accubabant triclinio alius ubertim demisso capite flebat Sen. rh., ubertim flere Petr., Suet., Fr., Ap., lacrimae ubertim manantes Petr., ubertim lacrimans Ap., quantaeque cadebant ubertim lacrimae Cl., quae (sc. nubes gravidae) in meridianam plagam etesiis flantibus pulsae expressaeque tepore nimio incrementa ubertim suggerere Nilo creduntur Amm.

по́вно присл., pôlno prisl.

abarrotado nakopičen, nagrmaden, polno naložen

abarrotar trdno zvezati, zadrgniti; nabasati, natrpati, polno naložiti ali založiti (z blagom); Čile monopolizirati

Pe abarrotarse poceniti se

amābilis -e, adv. amābiliter (amāre)

1. ljubezni vreden, ljubezniv (naspr. invisus, odibilis): ut ameris, amabilis esto O.; z dat.: amabilior (dražja) mihi Velia fuit, quod te ab ea sensi amari Ci. ep., adulescens amabilis turbae Sen. ph., erat cunctis hominibus amabilis Vop. obče priljubljen; o stvareh ljubezniv = všeč(en), prijeten, ljubek, mil: mores Ci., carmen, frigus H., insania H. ljubka zmama, sententia Sen. rh., amabilissimum nodum amicitiae tollere Ci., nec sine te (Venere) fit laetum neque amabile quidquam Lucr., libertas... lusit amabiliter H. nedolžno nagajivo.

2. zmožen vzbuditi ljubezen: nihil est amabilius... quam morum similitudo Ci. nič ne vzbudi ljubezni prej kakor...

3. adv. ljubeznivo = zaljubljeno, ljubezni polno: amabiliter in aliquem cogitare Antonius in Ci. ep., vultum suum super cervicem alicuius ponere Petr., spectet amabilius iuvenem O.

attack² [ətǽk] prehodni glagol
napasti; izpodjedati; učinkovati; s polno paro se lotiti

augée [ože] féminin polno korito

ausgelastet Mensch: polno zaposlen; Halle, Hotel: (voll) (polno) zaseden; Fließband, Werk: izkoriščen, zu 20 % ausgelastet dvajsetprocentno izkoriščen; voll ausgelastet polno izkoriščen; ausgelastet sein obratovati s polno zmogljivostjo/kapaciteto

auslasten polno obremeniti, izkoristiti, Hotelzimmer: zasesti, zasedati; zadovoljevati (etwas lastet jemanden aus nekaj nekoga zadovoljuje)

comble¹ [kɔ̃bl] adjectif do vrha poln, prepoln, prenapolnjen; (prostor) polno zaseden, nabit

faire salle comble napolniti dvorano
la mesure est comble mera je polna, figuré konec je potrpežljivosti
faire mesure comble dati zvrhano mero

complement¹ [kɔ́mplimənt] samostalnik
dopolnilo; polno število (posadke); popolnost

a full complement polna zasedba

complēto

A) agg.

1. popoln, celoten, kompleten

2. poln, polno zaseden:
vettura completa polno (zasedeno) vozilo

3. popoln, totalen:
fiducia completa popolno zaupanje

B) m

1. polna zasedenost:
al completo, al gran completo polno zaseden

2. obl. komplet:
completo estivo poletni komplet
completo da sci smučarski komplet