Franja

polka [póulkə, pɔ́lkə]

1. samostalnik
glasba polka

2. neprehodni glagol
plesati polko

polk|a [ó] ženski spol (-e …) ples: die Polka

polka [pɔlka] féminin polka (ples, melodija)

pōlka f polka

pȍlka ž (češ.) polka

polka ženski spol= polca polka

Polka, die, (-, -s) polka

pólka (ples) polka

plesati pólko to dance the polka, to polka

pólka (ples) polka ženski spol

pólka (-e) f (ples in glasba) polka

pólka ž (češ.) polka: plesati -o; potrkana polka
način plesanja polke pri čemu se nogom udara o tla

pólka (ples) polca f

pólka -e ž., по́лька -и ж.

pólka -e ž polcă

полка f

1. polica;

2. pletev

polka dot [póulkədɔt, pɔ́-] samostalnik
pikčasti vzorec, velike pike v blagu

polca ženski spol polka

pólcă -i f polka

Regiment- regimentni, ... regimenta, ... polka

полька f

1. Poljakinja;

2. polka (ples)