polkovnik moški spol (-a …) vojska der Oberst
polkovnik samostalnik
(vojaški čin) ▸ ezredes
polkóvnik colonel
čin, služba polkóvnika colonelship, colonelcy
polkóvnik (vojaško) colonel moški spol
polkóvnik (-a) m voj. colonnello
polkôvnik -a m., полко́вник -а ч.
полко́вник -а ч., polkôvnik -a m.
àlājbeg m (t. alay-beg) alajbeg, poveljnik alaja, polkovnik
colon [kɔlɔ̃] masculin
1. naseljenec, kolonist; član kolonije; kolon, zakupnik, kmet; familier otrok, ki je v počitniški koloniji
2. argot, militaire polkovnik; (familier)
Et bien (ben), mon colon! (vzklik, ki izraža začudenje, občudovanje, simpatije itd.)
colonel [kə́:nl] samostalnik
polkovnik
colonel [kɔlɔnɛl] masculin polkovnik
grade masculin de colonel čin polkovnika
colonnēllo m voj. polkovnik:
tenente colonnello podpolkovnik
coronel moški spol polkovnik
čȍrbadžija m (t. čorbadžy)
1. bogataš, gospodar (velja za nemuslimane v sultanski Turčiji)
2. janičarski častnik, polkovnik
óberst m (n. Oberst) nizko pog. polkovnik
Oberst, der, (-en/-s, -e/n/) Heerwesen, Militär polkovnik