Franja

poljúbno adv. a volontà

poljúbno prisl., дові́льно присл.

ad libitum [adlibitɔm] latin po volji, poljubno

commodus 3 (cum in modus)

1. primeren, prikladen, ugoden, ustrezen, pristojen, po volji: c. statura Pl., vide, quam commodam defensionem excogitaris Ci., spes salutis commoda Ci., commodissima belli ratio C.; z dat. prikladen, pripraven za koga ali kaj: nec pecori opportuna seges nec commoda Baccho V. pripravna za trtje, nulla lex satis commoda omnibus est L.; tudi z ad: vestis c. ad cursum O. Pogosto commodum est primerno (po volji, po godu, všeč) je: ut commodum est et lubet Pl., dum erit commodum Ter., utrum tibi commodum est, elige Ci., quantum commodum est, aufert Ci.; z inf. ali ACI: si quando tibi peregrinari commodum est Ci. ep., nihil duco esse commodius quam de his rebus nihil iam amplius scribere Ci. ep., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C.; od tod z relat. atrakcijo (glag. dostavimo le v mislih): quam tibi commodum est (sc. eligere), tribum unam elige Ci., eum iudicem, quem commodum erat (sc. dare), dabat Ci., quos ei commodum fuit, compellavit Ci.

2. occ. (po)poln: viginti argenti commodae minae Pl. polnih = celih 20 min, tribus aut novem miscentur cyathis pocula commodis H., valetudo minus commoda C. ne povsem trdno, vivere filium atque etiam commodiorem esse simulabat Plin. iun. da mu je celo bolje.

3. zlóžen, udoben, prilagojen, lahek: potuisti ad tuum ius faciliore et commodiore iudicio pervenire Ci., aliud longius, ceterum commodius iter ostenditur L., commodissimus in Britanniam traiectus C.; pesn. (iron.): intervalla vides humane commoda H. = inhumane incommoda.

4. primerno ležeč, priročen, ugoden: Ter., hiberna L., litterae satis commodae Ci. ep., si commodius anni tempus esset Ci. ep., commodior status (rerum) C., stella homini commoda Pr.

5. uslužen, ustrežljiv, ugodljiv, udvorljiv, vljuden, prijazen, obziren, spregledljiv, prizanesljiv, ljubezniv, prikupljiv: Pl., Ter., Enn. fr., Corn., Suet., at mores commodi Ci., multo et iam esse commodiorem mitioremque nuntiant Ci.; z dat.: mihi commodus uni H. skrbeč samo zase; pesn. pren.: spondeos stabilīs in iura paterna recepit commodus et patiens H. voljan in potrpežljiv. — Od tod

I.

1. adv. commodē
a) primerno, prikladno, ustrezno: Pl., Ter., Varr., Q. idr., numquam tam male est Siculis, quin aliquid facete et commode dicant Ci., eam pro dignitate c. laudare nemo potest Ci.
b) dobro, prav, prav dobro, izvrstno, spretno: c. cogitare Ter., orationem Lysiae c. scriptum esse Ci., parum c. scribere Plin. iun., multo commodius dicitur apud regem verba fecisse N., commode saltare N., non minus commode Ci. prav tako dobro, minus c. audire Ci. ne na prav dobrem glasu biti, res minus c. gerere Ci., perficere rem commodius Ci., commodius rem publicam administrare C., commode facere Cels. (o zdravilih) dobro deti, commode valere Plin. iun.
c) zložno, prilagodljivo, udobno, brez težav, lahko: c. navigare Ci. ep., in Tusculano commodius ero Ci. ep., non satis commode pugnare poterant C., quo itinere commodissime vallem transire posset C., commodius quam tu vivo H.
č) ustrežljivo, ugodljivo, vljudno, prijazno, prikupljivo: bene et c. accipi Pl., c. respondere Pl., commodius loqui Ter., facis commode, quod … Ci. ep. prav godi mi (tvoja) usluga, da … , tribuni commodius fecissent, si … Ci.
d) o pravem času, pravočasno, ravno prav: c. exire Pl., Tit. ap. Char., c. de parte superiore descendere Sis. ap. Char.

2. adv. acc. neutr. sg. commodum
a) pravočasno: c. adveni domum Pl.
b) pravkar, ravnokar, zdajci, ravno: ecce autem c. aperitur foris Pl., id cum hoc agebam c. Ter., c. enim egerem diligentissime Ci. ep., c. enim volo ad Serapim defferri Cat., sectatoribus c. dimissis Gell.; v zvezi s temporalnimi stavki: postquam me misisti ad portum … , c. radiosus sese sol superabat ex mari Pl., cum hac respicio ad virginem, illa sese interea c. huc advorterat Ter., adtrahitur Lollius, c. cum Apronius e palaestra redisset Ci.; z et: c. limen evaserant et fores … resurgunt Ap. —

II. subst. commodum -ī, n

1. zložnost, prikladnost, udobnost, ugodnost, ugodni položaj, ugodni (pravi) čas: naves, quas sui quisque commodi causā fecerat C., commodo meo, tuo, suo itd. Ci. meni, tebi itd. (zame, zate itd.) udoben ex utriusque commodo dies sumitur Ci. dan, ki je bil za oba ugoden, quod tuo commodo fiat Ci. ep. cum erit tuum commodum Ci. Ep. če ti bo ustrezalo, per commodum ali ex commodo ali samo commodo = udobno, lahkotno, ob ugodnem času, ob ugodni priložnosti: ubi … copias per commodum exponere posset L., percunctatusque, satin' per commodum omnia explorassent L., melius ratus ex commodo pugnam facere S., cum (ex) commodo mori non licuisset Sen. ph.; commodum alicuius exspectare Ci. čakati ugodnega časa.

2. hasek, korist, obrestek, prid, dobiček, tudi (poseb. v pl.) blaginja, sreča; v sg.: Ter., Cat., Q., Lact., sui commodi causā nocere alteri Ci., commodo rei publicae facere aliquid Ci., C. državi v prid, quod commodo valetudinis tuae fiat Ci. ep. če ni tvojemu zdravju v škodo, contra valetudinis commodum laborare Ci. zdravju v škodo, ne id contra commodum (valetudinis) faceret Suet., si per commodum rei publicae posset L. ali quantum per commodum rei publicae fieri posset L. ne da bi bilo državi v škodo, amicitias inimicitiasque non ex re, sed ex commodo aestumare S. ne samih po sebi, ampak po koristi; v pl.: Pl., Ter., O., Q., commoda vitae Ci., Lucr., rei familiaris commoda C. zasebne koristi, salutem sociorum suis omnibus commodis … praeferre Ci., commoda consequi, praetermittere C., adversus populi commoda stare N., in publica commoda peccem H. zoper državno blaginjo, c. plebis Vell., communia T.

3. v pl. = od države podeljene ugodnosti, prednosti, pravice, svoboščine, privilegiji: tribunatūs commoda contemnere Ci. ep., militum c. Ci. ep., veteranos commodis augere Brutus et Cassius in Ci. ep., provincialia ornamenta commodaque Ci., Romule, militibus scisti dare commoda solus O., c. emeritae militiae, emeritorum praemiorum, missionum, sacerdotum Suet., primipili Dig.

4. v sg. = (iz)posojilo, (iz)posojene stvari: qui forum et basilicas commodis hospitum, non furtis nocentium ornarent Ci.

5. (po katahrezi) meritev, merjenje: commoda verborum Fulg., metrica verborum commoda Fulg. — Od tod adv. abl. sg. commodō po udobnosti, poljubno, po želji: dictitare Pl. fr.

librement [librəmɑ̃] adverbe svobodno, prosto; odkrito(srčno); neprisiljeno, neženirano, poljubno, po (mili) volji

traduire très librement zelo svobodno prevesti

quam-libet (quam-lubet), adv. (ixpt.)

1. kakor se komu ljubi (ráči), kakor je koga volja, po (tvoji, svoji, vaši itd.) volji, poljubno: quamlibet lambe otio Ph., quamlibet esto unica res quaedam Lucr.

2. bodi še tako, še toliko, še tako, še tako zelo: quamlibet profunda aquarum altitudo Plin., quamlibet numerosa subsellia Plin. iun., temerario concilio quamlibet numerosissimo Aug., manūs quamlibet infirmae O., occupat egressas quamlibet ante rates O. naj so šle še tako daleč, quamlibet parvum sit Q. naj si je (bodi si) še tako neznatno (majhno).

quam-vīs (ixpt.) = quam vīs kakor (koli) hočeš

1. adv. (pri adj. in adv.)
a) četudi (najsibo, bodisi) še tako, (če) še tako zelo, kakor se ti zljubi (rači), po tvoji volji, poljubno: Pl., Ter., Luc. ap. Ci., Varr., Col. idr., quamvis magno exercitu N. s še tako majhno vojsko, quamvis multos proferre Ci., quamvis longum tempus L., possit ea quamvis diu dicere Ci. kolikor časa (kakor dolgo) hočeš = poljubno dolgo.
b) (označujoč zelo visoko stopinjo) kolikor le mogoče, kaj, zelo: Varr., quamvis ridiculus Pl., quamvis longi sermones Pl. kdove kako dolgi, quamvis facunde Pl. kdove kako zgovorno, quamvis copiose, callide Ci., quamvis subito Pl. vsekdar, vsak čas; s superl. = kar najbolj: quamvis pessimum flagitium T. kar najhuje, quamvis lautissima cena Plin. iun., quamvis acerbissima fata Q.

2. conj. concessiva četudi še tako, četudi še tako zelo, četudi, čeprav, dasi(ravno), akoravno, najsi. Odvisnik klas. v cj.: Varr., V. idr., quamvis in rebus turbidis sint Ci., senectus quamvis non sit gravis, tamen … Ci.; v zvezi z licet: quamvis licet insectemur illos Ci. Neklas. in pesn. v ind.: N., O., Col., Cels. idr., quamvis patrem suum numquam viderat Ci., quamvis infesto animo … perveneras L., Pollio amat nostram, quamvis est rustica, musam V., qui quamvis periurus erit H. V skrajšanih stavkih (prim. quamquam 1.): Cels. idr., quamvis obtestantibus ducibus Cu., quamvis iniqua passi Ci., (sc. Agrippam) centurio quamvis firmatus animo aegre confecit T., nuntio tibi me Ephesum navigasse quamvis contrariis ventis retentum Plin. iun., quamvis pauci adire audent C. dasi maloštevilni.

дові́льно присл., poljúbno prisl., samovóljno prisl.

quantus-libet 3 (ixpt., bolje pisano narazen) „tolikšen, kolikršen se (komu) zljubi ((za)hoče)“, kolikršen si bodi (kolikršensibodi), poljubno velik, poljubno visok: Iuv., Col., Plin., quanto libet ordine dignus O., quanta libet magnitudo hominis L., quantum libet intersit inter Romanos et Achaeos L. Rimljani in Ahajci naj bodo v poljubno veliki razdalji.

quantus-vīs 3 (ixpt.) „tolik(šen), kolikršen hočeš“, kolikršen si bodi (kolikršensibodi), poljubno velik, poljubno mnog, poljubno številen, še tolikšen (tako velik): portus satis amplus quantaevis classi L., quantasvis copias sustinere C. vsako še tolikšno bojno silo, videtur quantivis pretii Ter., servus quantivis pretii Pl.; acc. n. adv. (če) še toliko, kaj, zelo: quantumvis tolle H., huic des quantumvis, nusquam apparet Pl., catus, quantusvis rusticus H. pameten, če je še tak kmet = četudi (dasi) je kmet, četudi (dasi) zelo robat, homo quantusvis vafer Sen. ph., quantusvis facundus Suet.

como kot, kakor; približno, okoli; brž ko; če, če le; ker; da

un hombre como él človek kot on
como se dice kot se reče
como quien dice tako rekoč
como es na primer
como sea kakorkoli, poljubno
es verdad como hay Dios (to) je sveta, resnica
como V. quiera kot želite, po Vaši želji
era como artesano o como estudiante bil je videti pol rokodelec pol študent
habrá como dos semanas bo kaka dva tedna tega
eran como las dos bilo je okoli druge ure
como haber fondas, las hay kar se tiče gostiln, teh je dovolj
as como, tan pronto como, (tan) luego como brž ko, kakor hitro
tanto pronto como vuelvas kakor hitro se vrneš
como venga, se lo diré če pride, mu bom to povedal
como tú mismo lo afirmas ker to sam trdiš
como sea la vida una lucha ker je življenje borba
verás como (= que) todo ha salido bien videl boš, da se je vse dobro izteklo

convenance [kɔ̃vnɑ̃s] féminin soglasnost, skladnost, harmonija; primernost, prikladnost, ustreznost; spodobnost, dostojnost, bontonske navade, manire; okus, všečnost

à ma convenance kot mi prija, kot mi je všeč
à votre convenance (čisto) po vaši volji, kot vam je drago
par convenance zaradi spodobnosti, dostojnosti
contraire aux convenances neprimeren, nedostojen, nespodoben
mariage masculin de convenance preračunana ženitev oziroma možitev
avoir à sa convenance imeti pri roki, na voljo, na poljubno razpolago
blesser les convenances pregrešiti se zoper dostojnost
observer, respecter les convenances spoštovati pravila o dostojnosti, dostojno se obnašati
solliciter un congé pour, de convenances personnelles prositi za dopust zaradi osebnih zadev
trouver quelque chose à sa convenance najti kaj po svojem okusu

cuánto koliko?

¿cuánto? koliko? po čem?
¿cuánto dura el discurso? kako dolgo traja govor?
¿cuánto va? koliko stavimo?
¿por cuánto? po čem? zakaj?
¿de cuánto acá? kako dolgo že? kako dolgo še?
¿a cuántos estamos? katerega (v mesecu) smo danes?
decirle a uno cuántas son cinco komu odkrito svoje mnenje povedati
número no sé cuántos število x, poljubno število
¡cuánto me alegro! kako vesel sem (tega)!
¡cuántas víctimas! koliko žrtev!

discretion [diskréšən] samostalnik
preudarnost, opreznost, previdnost; takt, obzirnost; razsodnost, preudarek; molčečnost; pooblastilo, upravičenost

at (ali upon, on) discretion poljubno, po mili volji
to surrender at discretion vdati se na milost in nemilost
years of discretion odrasla doba
to use one's own discretion ravnati po lastnem preudarku
to act with discretion obzirno ravnati
to leave a wide discretion dopuščati veliko svobodo dejavnosti
discretion is the better part of valour opreznost je boljša od hrabrosti
within one's own discretion po lastni preudarnosti

fin [fɛ̃] féminin konec, zaključek; smrt; cilj, namen, smoter; juridique ugovor, tožba; grammaire izglas

fin d'alerte konec alarma
fin d'année, de l'année konec leta
fin d'investissement investicijski cilj
fin du monde konec sveta
fins pluriel de série ostanki (končna razprodaja)
fin de non-recevoir kategorična odklonitev, zavrnitev
la fin justifie les moyens namen posvečuje sredstva
aux fins de zaradi, v namen, zato (da ...)
à cette fin, à ces fins v ta namen
à seule fin de z namenom, da bi
c'est le commencement de la fin to je začetek konca
c'est la fin de tout (familier) to je pa že višek! tu se pa vse neha!
à la fin na koncu, končno
à la fin des fins nazadnje, končno
à la fin de mai konec maja
à telle fin que de raison za vsak primer
à toutes fins utiles za poljubno uporabo
en fin de compte konec koncev
sans fin brez konca, brezkončen
sauf bonne fin z običajnim pridržkom
fin courant, prochain (commerce) konec tekočega; prihodnjega meseca
fin janvier (commerce) konec januarja
avoir, faire une belle fin imeti lepo smrt, lepo umreti
n'avoir ni fin ni cesse ne imeti ne konca ne kraja; ne se poleči
approcher de la fin bližati se koncu, iti h kraju, bližati se smrti
arriver, en venir à ses fins doseči svoj cilj, uveljaviti svojo voljo
être en fin de liste biti na koncu seznama
être en fin de course biti izčrpan po hudem naporu, po težkem delu
être sur ses fins (sport) biti na koncu svojih moči
faire une fin spremeniti svoje življenje, poročiti se
mener une chose à bonne fin stvar zadovoljivo, dobro, srečno izpeljati
mettre fin à quelque chose napraviti čemu konec
mettre fin à ses jours napraviti samomor
parvenir à ses fins doseči svoj cilj
prendre fin končati se
la réunion a pris fin à quatre heures zborovanje (shod, seja) se je končalo ob štirih
renvoyer quelqu'un des fins de la plainte (juridique) koga oprostiti
répondre par une fin de non-recevoir odgovoriti odklonilno, odbiti, zavrniti (à quelqu'un koga)
tirer, toucher à sa fin iti h koncu, h kraju, končavati se

free¹ [fri:] pridevnik (freely prislov) (from, of)
prost; svoboden brezplačen; prostovoljen; neomejen, neodvisen; nezaposlen, brezdelen; nezaseden, prazen; neprisiljen, neoviran; radodaren; ljubek; surov, neprijazen
kemija nevezan

to be free to... smeti
free booze pijača zastonj
I am free to confess rad priznavam
free and easy neformalen, nekonvencionalen, naraven
Free Church cerkev, ki je ločena od države; britanska angleščina neanglikanska cerkev
to make free of the city podeliti častno meščanstvo
free delivered dostava zastonj
free of duty prost carine
free fight pretep, ravs in kavs
free from (ali of) brez, prost česa; izven, zunaj
free hand proste roke, posebna svoboda dejanja
free living uživanje
free and unencumbered brez hipoteke
to make s.o. free of one's house dati komu na razpolago svojo hišo, povabiti koga za poljubno dobo
to make free with preveč si dovoliti
free pass brezplačna vstopnica
free in one's speech nepreviden v govoru
free wind ugoden veter
to set (ali make) free osvoboditi
free labour delavstvo, ki ni včlanjeno v sindikatih
free thought svobodomiselnost
free trade prosta trgovina; tihotapstvo
free on board franko ladja
free on rail franko vagon
free alongside ship trgovina prost prevoz do ladje
to make free use of brez oklevanja uporabljati
post free poštnina plačana vnaprej
free station franko postaja

gusto moški spol okus, dober okus, zadovoljstvo, všečnost; usluga; muha(vost), domislek

gusto picante oster okus
gusto soso, gusto insípído pust ali priskuten okus
gusto por las flores ljubezen do cvetlic
gusto a la música smisel za glasbo
dar gusto ugajati, vseč biti, prijati
dar gusto (a) ustreči komu, komu zadovoljstvo pripraviti, ugoditi
dar a uno por el gusto komu na ljubo nekaj napraviti
no es de mi gusto ni mi všeč
estar a (su) gusto prijetno se počutiti
hablar al gusto povšeči govoriti
hacer su gusto po svoji mili volji napraviti
quitar a alg el gusto (de) komu kaj pristuditi ali zagreniti
tener buen gusto imeti dober okus
(tengo) mucho gusto en conocerle (¡tanto gusto!) veseli me, da vas spoznam
el gusto es mio mene veseli (da vas spoznam)
sobre gusto(s) no hay disputa okusi so različni
a gusto po mili volji, poljubno
con gusto rad
por gusto za šalo, za zabavo
a gusto del comprador po kupčevi želji

n s neskl., devetnajsta črka latinične abecede, šestnajsta cirilske in glagolske azbuke, malo n, veliko N, mat. n znak za poljubno število, znak za nevtron, kratica za neutrum, N simbol za dušik, mednarodna kratica za Nord

Ōrīōn¹ -ōnis, acc. -ōnem in -ōna, m (Ὠρίων) Oríon, lovec iz Hirije v Bojotiji, ki ga je Diana usmrtila, ker jo je hotel posiliti; po svoji smrti je bil postavljen na nebo kot ozvezdje, ki prinaša ob vzhodu (ob poletnem kresu) in zahodu (ob zimskem kresu) vihre in dež: O., V., H., Hyg., Lact. idr.

Opomba: Pesniki poljubno skrajšujejo dolžine v tej besedi, tako da se bere tudi Ŏrīōn, Ŏrīōnis, Ŏrīŏnis, Ōrĭŏnis.

pasto moški spol paša, pašnik; krma, hrana

pasto seco suha krma
pasto verde zelena krma
vino de pasto namizno vino
a pasto v obilju
a todo pasto po volji, poljubno; izključno
el edificio quedó pasto de las llamas zgradba je popolnoma pogorela