Franja

poletn|i [é] (-a, -o) sommerlich (pozno spätsommerlich, zgodnje frühsommerlich); Sommer- (čevelj der Sommerschuh, dan der Sommertag, dopust der Sommerurlaub, mesec Sommermonat, plašč der Sommermantel, semester das Sommersemester, večer der Sommerabend, vozni red der Sommerfahrplan, astra die Sommeraster, cvetlica die Sommerblume, endivija die Sommerendivie, kolekcija die Sommerkollektion, noč die Sommernacht, obleka das Sommerkleid, dlaka Sommerhaar, obleka Sommeranzug, razprodaja [Sommerschlußverkauf] Sommerschlussverkauf, rezidenca die Sommerresidenz, setev die Sommersaat, stvari Sommersachen množina, blago der Sommerstoff, gledališče das Sommertheater, jajčece živalstvo, zoologija das Sommerei, perje das Sommerkleid, vreme das Sommerwetter)

polétni prid., лі́тній прикм.

poletni biatlon stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ nyári biatlon

poletni čas moški spol die Sommerzeit

poletni festival moški spol Sommerspiele množina

poletni smog stalna zveza
ekologija (o zračnem onesnaženju) ▸ nyári szmog
Sopomenke: fotokemijski smog, fotokemični smog

poletni smučarski skoki stalna zveza
šport (športna disciplina) ▸ nyári síugrás

poletni solsticij moški spol astronomija (sončni obrat) die Sommersonnenwende

ljȅtnji -ā -ē (ijek.), lȅtnjī -ā -ē (ek.) poletni: dugi ljetnji dani

лі́тній прикм., polétni prid., létni prid., priléten prid.

aestās -ātis, f (prim. aestus in aedēs)

1. vroči čas leta = poletje (naspr. hiems): Arabes ... campos et montes hieme et aestate peragrantes Ci., hiemem et aestatem iuxta pati S., prima, nova aestas V. pomlad, mlado poletje, ae. media Ci., L. ali summa Ci. ali adulta T., Aur. sredina poletja, že vroče poletje; poseb. ae. praeceps S. fr. ali affecta Ci. fr. pozno poletje; poseb. poletje kot čas, primeren za vojskovanje (zimske vojne so bile pri starodavnikih zelo redke), za plovbo, potovanja, zdravljenje v kopališčih (toplicah), poljedelstvo idr.: inita proxima aestate C. prope exacta iam aestas erat C., nam aestatis extremum erat S., aestatis eius extremo L., unis litteris totius aestatis res gestae perscribere Ci. celega poletnega vojnega pohoda, v istem pomenu tudi: novem denique aestatibis vix ulla acie non iustissimus triumphus emeritus Vell. in quae duabus aestatibus gesta T.; ille Puteolanus sermo ... aestatem unam, non plures, aures refersit istis sermonibus Ci. le eno, ne več letoviščnih dob, ille salubris aestates peraget, qui nigris prandia moris finiet H. (poleti se namreč najraje pojavljajo mrzlice).

2. sinekdoha leto (= doba dvanajstih mesecev): tertia dum Latio regnantem viderit aestas V., ubi quarta acceperit aestas V., septima post Troiae excidium iam vertitur aestas V.

3. met.
a) poletni zrak, poletno vreme: ubi ... nare per aestatem liquidam suspexeris agmen V., ubi apes aestate serena floribus insidunt V.
b) poletna vročina: solstitium pecori defendite: iam venit aestas torrida V., Faunus igneam defendit aestatem capellis (dat.) H.
c) aestates sončne pege: Plin.

aestīvitās -ātis, f (aestīvus) poletni čas: Ven.

aestīvus 3, adv. -ē (aestus, toda po pomenu naslonjeno na aestās) poleten (naspr. hībernus): sol V., Cu., Plin., Plin. iun., soles O., ignes Pr. vroči poletni dnevi, aura H., nox H., L., dies, tempora Ci., aestivos menses rei militari dare, hibernos iurisdictioni Ci., canis, ortus canis Tib., aves L. poletne ptice, ptice selivke, cauponarum aestiva animalia Plin. poletni mrčes, partes aest. ali signa aest. (na nebu) Lucr., pastiones Varr. planine (kamor se poleti goni živina na pašo), saltūs L. le poleti dostopni pašniki, aurum aest. (tudi aurum semestre) Iuv. zlati prstan (ki ga je v ces. dobi nosil navadno le pol leta službujoči vojaški tribun), aestiva castra T. poletni tabor (naspr. hiemalia), viaticati ... admodum aestive sumus Pl. = s potnino nismo kdove kako preskrbljeni; adv. iz acc. neutr.: aestivum tonat Iuv. poletno grmi. — Subst. aestīva -ōrum, n

1. (sc. castra, naspr. hīberna) poletni tabor: dum in aestivis essemus Ci. ep., aestiva sub tectis equitatūs L., isdem aestivis (legiones) habebantus T.; iron.: illa aestiva praetoris Ci. tabor razkošja; met. vojni pohod, vojna (starodavniki so se vojskovali navadno le poleti): aestivorum tempus S. za vojna podjetja ugoden čas, sub tempus aestivorum Hirt., superiora aestiva H. vojni pohod prejšnjega poletja, aestiva agere L., Cu., aestivis confectis Ci. ep., nulla ex trinis aestivis gratulatio Ci. po treh vojnih pohodih.

2. (sc. stabula, naspr. hīberna) poletne paše, staje, planine: Varr., Plin.; met. čreda na planinah: nec singula morbi corpora corripiunt, sed tota aestiva repente V. — Adv. aestīvō ob poletnem času, poleti: Ap.

hēmeris -idis, f (gr. ἡμερίς) hemerida, hrast s sladkim sadjem, menda poletni hrast, nitnik: Plin.

hōraeus (-os) -a -um ali -on (gr. ὡραῖος) pravočasen, od tod

1. (o ribah) ob pravem času usoljen, mariniran: scomber Pl.

2. (o medu) v pravem času točen, goden; kot subst. hōraeon -ī, n goden poletni med: Plin.

klȉmalica ž
1. iron. kimavka, ženska, ki samo kima
2. dial. poletni čas, ko konji v obrambi pred muhami nenehno kimajo z glavo

lupa f

1. zool. volkulja

2. pren. knjižno cipa, hotnica; čutna, sladostrastna ženska

3. pren. neutešljiv pohlep

4. agr. oljčni karies

5. bot. (orobanche) poletni koren (Orobanche)

mȁća ž (it. macchia) dial.
1. pega, madež: maća na koži
2. spomladanski ali poletni dež, ko hkrati sije sonce
3. gl. plamenjača

MESZ (= mitteleuropäische Sommerzeit) srednjeevropski poletni čas

midsummer [mídsəmə] samostalnik
sredina poletja, poletni solsticij (21. junij); kres

midsummer day 24. junij, kres
midsummer madness vrhunec blaznosti
midsummer night kresna noč