Franja

Zadetki iskanja

  • poleni|ti se (-m se) faul werden
  • poleníti se devenir paresseux, se laisser aller à la paresse, s'affainéantir
  • poléniti se to get idle; to begin to idle; to laze
  • poléniti se haraganear; hacerse perezoso
  • apoltronarse poleniti se, postati zanikrn
  • īgnāvēscō -ere (īgnāvus) poleniti se, uleniti se: Tert.
  • imbolsire v. intr. (pres. imbolsisco)

    1. postajati nadušljiv (konj)

    2. pren. zrediti se

    3. pren. poleniti se
  • impigrire

    A) v. tr. (pres. impigrisco) poleniti

    B) ➞ impigrire, impigrirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ impigrisco) poleniti se
  • impoltronire

    A) v. tr. (pres. impoltronisco) poleniti

    B) ➞ impoltronire, impoltronirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ impoltronisco) poleniti se
  • incarognire v. intr. (pres. incarognisco)

    1. pren. postajati pokvarjen; izpriditi se; pobarabiti, se; poleniti se

    2. pren. postati kroničen:
    con gli anni la malattia può incarognire s časom bolezen lahko postane kronična
  • infingardire

    A) v. tr. (pres. infingardisco) poleniti

    B) ➞ infingardire, infingardirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ infingardisco) poleniti se
  • izilijèniti se ìzlijenīm se (ijek.), izlèniti se ìzlēnīm se (ek.) poleniti se
  • languēscō -ere, languī (incoh. glag. languēre)

    1.
    a) (telesno) utruditi (upehati) se, (o)slabeti, (o)medle(va)ti, onemoči (omagati), poleniti se: corpore Ci., orator metuo ne languescat senectute Ci., vidi te toto vinctum languescere collo Pr. medleti od ljubezenske strasti; pesn. metaf. (o neosebnih subj.): flos succisus aratro languescit V. ovene, Bacchus in amphora languescit H. se ublaži, ut solet … fluctus languescere O. umiriti se, lumina morte languescunt Cat. postanejo medle, ostekl(en)ijo, languescunt vites Plin., color in luteum languescens Plin. blatno bledeča barva, luna claro caelo repente visa languescere T. da potemneva.
    b) zaradi bolezni (o)slabeti, postati (postajati) mlahav, (s)hirati: nec mea consueto languescent corpora lecto O., ter omnino languit Suet. je zbolel; pren.: hoc genere declinatio in communi consuetudine verborum aegrotat et languescit Varr.

    2. metaf. pri delu postati (postajati) mlahav, mlačen, mehak, mláčiti se, (o)mrtveti, (o)mehčati se, (o)pešati, popustiti (popuščati), pojemati, pojenja(va)ti, unesti (unašati) se, upadati, odleči (odlegati), (pre)nehati, poleniti se: si nos languescimus Ci., crescunt ignisque dolorque languescuntque iterum O., languescunt frigore cursus Val. Fl., abeunte illo conticuerat magis quam languerat militaris favor Cu. se ni bila zmanjšala, ampak le ni bila tako očitna, torpere militaria studia nec animos modo, sed et corpora ipsa languescere Plin. iun., cum languescere paulatim Vitellianorum animi T. ko je začel vitelijcem pogum polagoma upadati, languescit omnis vis Q., languescunt affectus Q. ali voluptates, studia Plin. iun., rabies languit Lucan., paulatim atrocibus irae languescunt animis Sil.
  • leneví -ésc

    I. vi. lenariti

    II. vr. poleniti se
  • marcēscō -ere (marcuī Vulg., Aug.) (incoh. k marcēre)

    1. (o)véniti, (o)venéti, (u)sahniti (usihati): cerrus, [quercus] fagus … celeriter marcescunt Vitr., fagus et cerrus celeriter marcescunt Plin.

    2. metaf. (z)medleti, posta(ja)ti mlahav, omlahniti, (o)slabeti, (o)šibeti, onemoči, (o)venéti, (o)véniti, hirati, poleniti se: Col., Plin., otio, otii situ, desidiā m. L., per inertes somnos m. O.; occ.: nimio vino m. O. biti pijan, „otekle lase imeti“.
  • oblijèniti se òblijenīm se (ijek.), obléniti se òblēnīm se (ek.) poleniti se
  • olijèniti se òlijenīm se (ijek.), oléniti se òlēnīm se (ek.) poleniti se
  • prolijèniti se pròlijenīm se (ijek.), proléniti se pròlēnīm se (ek.) poleniti se
  • razlijèniti se ràzlijenīm se (ijek.), razléniti se ràzlēnīm se (ek.) poleniti se
  • torpēscō -ere, torpuī (incoh. k torpēre)

    1. otrpniti (otrpevati), (o)dreveneti, otrde(va)ti, posta(ja)ti tog, posta(ja)ti neokreten (negiben), premreti (premirati), omagati (omagovati), (o)mrtveti, (o)slabeti, (o)kameneti, (o)kamneti, (o)krepeneti, skrepene(va)ti, (o)hrometi itd.: torpuerat lingua metu O., torpuerant dolore genae O., scorpiones visā eā (sc. lychnide) torpescunt Plin.

    2. metaf. poleniti se, posta(ja)ti mlahav, posta(ja)ti nedejaven, posta(ja)ti medel, omlahniti, (o)dreveneti, otope(va)ti, (o)dreveneti, (o)slabeti, (o)hrometi, popustiti (popuščati), (o)veneti itd.: ingenium incultu aut socordiā torpescere sinunt S., desidiā torpescere T., quid tot dextrae? torpescentne in amentiā illā? L., ne per otium torpescerent manus aut animus S., illae (sc. margaritae) senectā pugisque torpescunt Plin.
Število zadetkov: 29