Franja

pokvari|ti (-m) kvariti

1. hrano, oči, otroka, dan, igro, dež čevlje ipd.: verderben, madež obleko, oči, zdravje: ruinieren

2. pri delu - izdelek: verpfuschen

3. razgled, krajino: verschandeln, (zapreti) z gradnjo: verbauen
|
pokvariti veselje do komu (jemandem etwas) vermiesen, verleiden, (jemandem) den Spaß verderben
pokvariti igro komu (jemandem) die Suppe versalzen, das Spiel verderben, das Konzept verderben

pokváriti pòkvārīm pokvariti, skaziti: pokvariti sat, uru; pokvariti kome dobro raspoloženje, volju za nešto

pokváriti to render unfit for use; (poškodovati) to damage; (posel) to botch, to bungle; (moralno) to corrupt, to deprave, to pervert, to demoralize; (zrak itd.) to pollute, to foul

pokváriti veselje to spoil someone's pleasure; to be a killjoy
pokvaril nam je veselje he spoiled our pleasure (ali fun), he was a wet blanket
pokváriti račune to upset (ali to frustrate, to thwart) someone's plans (ali calculations, ironično little plan)
pokváriti upanja to dampen someone's hopes
pokvaril si boš oči you will ruin your eyes (ali your sight)
pokváriti si tek (apetit) to spoil one's appetite
pokváriti si želodec to ruin (ali to upset) one's stomach
vročina je pokvarila ribo the fish has gone off in the heat, the heat has tainted the fish
pokvaril mi je račune (figurativno) he spiked my guns
pokváriti se to go bad, to be spoilt, to spoil, to change for the worse, to grow worse; (stroj itd.) to break down; (meso) to go bad, to go off; (moralno) to become depraved (corrupted, demoralized); (segniti) to rot
motor se mi je pokvaril I had engine trouble
vreme se je pokvarilo the weather has turned nasty

pokváriti altérer ; (moralno) gâter, corrompre, dépraver, pervertir, gangrener, tarer, perdre , argo saloper, cochonner ; (napravo, stroj) détériorer, dégrader, endommager, abîmer, avarier: familiarno esquinter, détraquer

argo bousiller, amocher; (zdravje) miner, altérer; (zrak) infecter, vicier; (želodec) déranger; figurativno mutiler, massacrer, déformer, vicier
močno pokvariti délabrer
pokvariti se se gâter, se corrompre, s'altérer, se vicier, se gâcher, se dépraver, s'abîmer, s'avarier, s'endommager, se détériorer, se perdre
pokvariti mladino corrompre la jeunesse
pokvariti motor, radio aparat détraquer (ali familiarno bousiller) un moteur, un poste de radio
pokvariti si oči s'abîmer les yeux, se gâter (ali familiarno s'esquinter) la vue
pokvariti komu veselje gâter (ali troubler) la joie (ali le plaisir) de quelqu'un
pokvariti si želodec se donner (ali attraper) une indigestion, se déranger (ali se délabrer, s'abîmer, familiarno se détraquer) l'estomac
vročina pokvari pokvarljiva živila la chaleur altère les denrées périssables

pokváriti (-im)

A) perf. ➞ kvariti

1. guastare, danneggiare, deteriorare, rovinare, rompere:
pokvariti aparat guastare un apparecchio
pokvariti hrano deteriorare, rovinare il cibo

2. (v moralnem pogledu) corrompere, depravare, adulterare, imbricconire, incanaglire; pervertire, traviare:
pokvarila ga je slaba družba a corromperlo sono state le cattive compagnie

3. (zmanjšati občutek ugodnosti) rovinare, guastare:
slabo vreme je pokvarilo izlet il maltempo ha rovinato la gita

B) pokváriti se (-im se) perf. refl.

1. (postati neužiten) guastarsi, adulterarsi, andare a male

2. (moralno) depravarsi, incanaglire, ingaglioffire; pervertirsi, traviarsi

pokváriti -im pokvariti: pokvariti uro, aparat, stroj; pokvariti si zdravje; pokvariti medsebojne odnose; družba ga je pokvarila; pokvariti komu veselje
pomutiti komu radost

pokváriti deteriorar; estropear ; (ladjo) averiar ; (moralno) corromper, pervertir, depravar ; (zrak) viciar ; (zdravje) arruinar

pokvariti si oči dañarse la vista
pokvariti si želodec arruinar (ali estropear) el estómago, coger una indigestión; (veselje) turbar
pokvariti kupčijo arruinar (ali echar a perder) el negocio

pokváriti -im dov., зіпсува́ти -сую́ док., попсува́ти -сую́ док., злама́ти -ма́ю док.

pokváriti -im (se) dov.
1. a (se) strica, a (se) defecta, a (se) deteriora, a (se) deregla, a (se) avaria
2. a (se) altera
3. a (se) corupe, a (se) perverti, a se vicia

pokvari|ti se (-m se) kvariti se

1. verderben, schlecht werden

2. (postati neužiten) ungenießbar werden

3. tehnika stroj, naprava: ausfallen; avto: eine Panne haben
ki se hitro/pogosto pokvari fehleranfällig, fehlerträchtig

pokvari|ti si (-m si) kvariti si želodec ipd.: sich (den Magen) verderben, nastop: verpatzen, razgled: sich verbauen, življenje: (sein Leben) verkorksen; možnosti, načrt: sich vermasseln
ne dati si pokvariti veselja ipd.: sich (etwas) nicht verdrießen lassen

abîmer [abime] verbe transitif poškodovati, pokvariti, obrabiti; ostro kritizirati, familier raztrgati; populaire pretepsti

s'abîmer poškodovati se; potopiti se; zrušiti se; figuré poglobiti se (dans v)
le transport a abîmé le colis pri prevozu se je paket poškodoval
abîmé de dettes do vratu zadolžen, v dolgovih
l'avion s'est abîmé dans les flots letalo se je pogreznilo v valove, se je potopilo
s'abîmer dans ses pensées zatopiti se v svoje misli

acabar dokončati, dovršiti, izvesti, zaključiti, izgotoviti; mučiti, nadlegovati; izčrpati, porabiti; pokvariti (zdravje); doseči, dobiti; končati se, zaključiti se; umreti

acabar a. con alg. od koga kaj doseči
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja!
antes que acabes, no te alabes ne hvali dneva pred nočjo
acabar con alg. opraviti s kom
¡esto acabará conmigo! tega ne morem več zdržati! to bo moj konec!
acabar con a/c uničiti, pogubiti
acabar de entrar pravkar vstopiti
acaba de llegar pravkar je prispel
acabar de comer pojesti
acabar de escribir do konca napisati; nehati s pisanjem
acaba de publicarse pravkar izšlo
¡acaba de parir! izreci no že (kar misliš)!
acabar en punta šiljast biti
acabar en vocal na samoglasnik se končevati
acabó por comprender končno je uvidel
acabó diciendo que na koncu je dejal, da

addle¹ [ǽdl] prehodni glagol & neprehodni glagol
pokvariti
figurativno zmesti; pokvariti se; gniti

adulterare

A) v. tr. (pres. adultero)

1. ponarediti, ponarejati (predvsem živila):
adulterare un vino, un medicinale ponarediti vino, zdravilo

2. pren. pokvariti, spriditi:
adultera tutto ciò che tocca spridi vse, česar se dotakne

3. star. zavesti, zavajati v prešuštvo

B) v. intr. star. prešuštvovati

afflīctō (adflīctō) -āre -āvī -ātum (frequ. in intens. glag. afflīgere, adflīgere)

1. udarjati, biti ob (na) kaj, refl. se adflīctāre = biti se, tolči se na prsi (v znak žalosti): mulieres... adflictare sese, manus supplices ad caelum tendere S., (Piso)... semet adflictando... seditionem coeptabat T.; occ. (z udarjanjem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: naves tempestas afflictabat C., quod rursus minuente aestu naves in vadis afflictarentur C., ut tempestate adversa vehementique vento ita afflictaretur Auct. b. Hisp.

2. pren. koga zdelati, tlačiti, stiskati, zatirati, mučiti, (o nesrečah) zadeti: vulneribus equites equosque T., Italiam luxuriā saevitiāque T., ne XIV legio... adflictaret Batavos T.; večinoma pass.: adflictantur coloniae Ci., turpius adflictatur res publ. Ci., gravius atque atrocius quam bello adflictari T., morbo adflictari Ci., L., T., Suet., foedo adflictari amore Lucr.; refl. in med. delati si težave in skrbi, giniti, propadati, žalostiti se: adflicter miser Pl., ne te adflictes Ter., cum Alcibiades se adflictaret Ci., adflictari lamentarique Ci.

afflīgō (adflīgō) -ere -flīxī -flīctum

1. udariti (udarjati) ob kaj, vreči (metati) ob (na) kaj; z ad: aliquem ad terram Pl.; pren.: neque tuas rationes ad eos scopulos appulisses, ad quos Titii adflictum (vrženo) navem... videres Ci.; z dat.: Cu., Sil., Suet., vasa parietibus L., navem undae L. udariti z ladjo ob..., naleteti z njo na val, (Ulixes vidit) adfligi sociorum corpora terrae O., Galbae imaginem solo adflixit T., Hispanus saxo caput adflixit T. je udaril z glavo ob ...; pesn.: oscula (labellis) adf. Lucr. poljubljati (ustnice); v pass. z loc.: infantes suos afflictos humi in ora militum adversa miserunt Fl.; pren. se adfligere Ci. biti se (po prsih v znak žalosti) = žalostiti se, gristi se.

2.
a) kaj ob (na) tla vreči (metati), podreti (podirati), zvrniti (zvračati), v pass. tudi pasti (padati) na tla: statuam... deturbant, adfligunt, comminuunt, dissipant Ci., monumentum Catuli adflixit, meam domum diruit Ci., (alces) infirmas arbores pondere affligunt C., mensam evertere, pocula affligere Sen. ph., infestantes adflixit et ad terram dedit Suet.; nolo equidem te adfligi Pl. da bi padel, vertice intorti adfligebantur L., qui supersteterant (scalis), adflicti sunt S., equi atque viri adflicti S., neque (alces), si quo afflictae casu conciderunt, erigere sese... possunt C., lapsu equi adflictus T.... padel s konjem.
b) (z udarcem) poškodovati, pokvariti, grdo zdelati: trierarchus fusti (abl.) caput eius (Agrippinae) adflixit T., ferro, saxo, aliis telis adfligebantur capita S. fr., adflicti alvos (grški acc.) undarum vi S. fr., naves, quae gravissime afflictae erant C. ki so bile hudo okvarjene; pren.: cum (fortuna) reflavit, adfligimur Ci. se nam ladja razbije.

3. pren.
a) treščiti na tla, poraziti, potlačiti, ukloniti, upropastiti, oslabiti koga ali kaj, poniž(ev)ati: non plane me enervavit, non adflixit senectus Ci., adf. equestrem ordinem, consulare nomen Ci., Lyciam frumento imperando adflixit Ci. je oškodil, causam susceptam adf. Ci. nalašč opustiti, ubi Mars communis et victum saepe erigeret et adfligeret victorem L., ut Persarum imperium magno motu concuterent magis quam adfligerent Cu., Corsicam prope adflixit Decumi Pacarii temeritas T. bi skoraj pogubila; pogosto le v pass.: senatus oppressus et adflictus Ci., auctoritas huius ordinis adflicta est: adflixit Antonius Ci., quorum scelere religiones tum prostratae adflictaeque sunt Ci. se je teptala in v nič dajala, vectigalia difficultatibus belli adfliguntur Ci. vojne težave prizadevajo davke, adfligi uno genere morbi Ci. ena vrsta bolezni napade koga, adflictam civitatem pestilentiā esse L. da je državljane napadla kuga, adflictus vulnere Cu. trpeč za rano, afflictus frigoribus Col. zmrzujoč, arbor afflicta senio aut tempestate Col. onemoglo, civitates terrae motu aut incendio afflictae Suet. ki jih je prizadel potres ali požar, mutatione bonorum affligi Amm. izguba posestev zadane koga.
b) (duševno) potreti, pobiti, srčnost vzeti (jemati) komu (naspr. levare): animos adfligere et debilitare metu Ci., si hunc vestris sententiis adflixeritis, quo se vertet? Ci., amissi eius desiderio vehementer adflictus est Cu., fames adfligebat serendis frugibus incuriosos T.
c) (moralno) oškodovati = izpriditi, poslabšati, pohujšati: Asia donata multo etiam gravius adflixit mores Plin., illae opes atque divitiae afflixere saeculi mores Fl. — Pogosto adj. pt. pf. afflīctus (adflīctus) 3, pren.

1. razmajan, razvetren, nesrečen, beden, neugoden (naspr. integer, florens, prosper): ruinae eversae atque adflictae rei publ. Ci., provincia adflicta et perdita Ci., regum adflictae fortunae Ci., opes C., adflicta res Romana L., adflictae res (naspr. prosperae) L., rebus afflictis N. v stiskah, Italia cladibus adflicta T., fides adflicta T. omajano zaupanje, afflictior condicio Ci. ep.

2. potrt, pobit, upadlega srca: in illo timore... Tigranes adflictum erexit Ci., adflicti et fracti animi fuit Ci., aegritudine adflictus Ci., reus adflictus Ci., adflictus vitam in tenebris luctuque trahebam V.; subst. masc.: succurrere afflictis N.

3. zaničevan, zavržen, propadel: homo afflictus et perditus Ci., afflicti mores Macr.

Opomba: Star. afflīxint = afflīxerint: Fr.

alterá -éz vt./vr.

1. spremeniti (se), pokvariti (se)

2. popačiti (se)

3. ponarediti, potvoriti

alterar spremeniti, pokvariti, popačiti, poslabšati; razburiti, vznemiriti; spodkopati (zdravje)

alterar el orden v nered spraviti
alterarse vznemiriti se, razburiti se, ujeziti se

altérer [-re] verbe transitif

1. spremeniti; pokvariti; ponatediti, falzificirati; popačiti; neugodno vplivati, poslabšati; zmanjšati; zrahljati (zdravje); oksidirati

2. zbujati žejo, užejati

s'altérer spremeniti se, (po)kvariti se, razkrajati se; biti ali postati postán (vino)
altérer un texte popačiti besedilo
altérer ta vérité lagati
la chaleur altère les denrées périssables altérer vročina pokvari pokvarljiva živila
altérer la santé, l'amitié zrahljati zdravje, ohladiti prijateljstvo
la promenade m'a altéré sprehod mi je zbudil žejo