Franja

pokrajin|a¹ ženski spol (-e …) geografija die Landschaft, (okoliš) die Gegend; (industrijska Industrielandschaft, kraška Karstlandschaft, lunina Mondlandschaft, močvirska Moorlandschaft, oblikovana po geoloških plasteh Schichtstufenlandschaft, prirodna Naturlandschaft, zimska Winterlandschaft)
uničiti pokrajino z gradnjami: zersiedeln
| ➞ → krajina

pokrajin|a² ženski spol (-e …) die Provinz
cerkvena pokrajina die Kirchenprovinz
zgodovina Ljubljanska pokrajina die Provinz Laibach
zgodovina avtonomna pokrajina autonome Provinz
glavno mesto pokrajine die Provinzhauptstadt

pòkrajina ž pokrajina: Autonomna Pokrajina Vojvodina je autonomna pokrajina u okviru SR Srbije

pokrájina country; landscape; province; countryside

usklajevanje gradenj s pokrájino landscape architecture
avtonomna pokrájina autonomous province

pokrájina pays moški spol , paysage moški spol , région ženski spol , contrée ženski spol , province ženski spol

bogata pokrajina riche contrée
gorska pokrajina pays montagneux (ali de montagnes), région (ali contrée) montagneuse
puščavska pokrajina région désertique
ravna pokrajina plaine ženski spol, champ moški spol, pays plat, rase campagne
veličastna pokrajina paysage majestueux (ali sublime)
žalostna pokrajina paysage sinistre

pokrájina (-e) f

1. regione; knjiž. plaga, parte:
gorata, tropska pokrajina regione montuosa, tropicale
industrijska, kmetijska pokrajina regione industriale, agricola

2. adm. (upravna enota) provincia:
glavno mesto pokrajine capoluogo di provincia
avtonomna pokrajina provincia autonoma

3. pren. (področje) zona, regione, terra, mondo

4. um. glej krajina

pokrájina ž
1. pokrajina, kraj, predio, predeo: Slovenske gorice in druge -e
2. pejzaž: -e in portreti
3. oblast, pokrajina: Socialistična avtonomna pokrajina Kosovo

pokrájina paisaje m ; región f ; provincia f

gorska pokrajina país m montañoso

pokrájina -e ž., край -ю ч., о́бласть -і ж., прові́нція -ї ж.

pokrájina -e ž
1. regiune, ţinut
2. provincie
3. peisaj

prirodna pokrajina ženski spol die Naturlandschaft

ă̄ger¹ -grī, m (agere, ager, pravzaprav „kraj, kamor se goni živina na pašo“)

1. polje, njiva, zemljišče: agri arvi et arbusti et pascui Ci., ager est, qui arari aut coli possit Ci., unus ager CCC milia tritici dat Ci., agrum colere Ci., ager fertilis, fructuosus, agri frugiferi, lati atque uberes Ci., ager uber, fertilissimus L., agri ac pecoris magis quam belli cultor S., agros prolatare T.; ager = drevesnica: Gell.; ager decumanus Ci. desetinska zemlja; met.: homo ab agro remotissimus Ci. vsemu kmetovanju tuj; agrīcultūra -ae, f (tudi cultura ali cultus agrorum) ali agrīcultiō -ōnis, f poljedelstvo, kmetijstvo: Ci.; agrīcultor -ōris, m poljedelec, kmetovalec: Ci.

2. (v prozi nav. pl.) ravna zemlja, plano polje
a) (v naspr. z mestom) vas, kmetje (v zvezah: na kmete, na kmetih, s kmetov): neque agri neque urbis odium me unquam percipit Ter., permulti et ex urbe et ex agris se in illa castra conferunt Ci., non solum ex urbe, verum etiam ex agris ingentem numerum perditorum hominum collegerat Ci., in agris erant tum senatores Ci. na kmetih, po letoviščih, vastati agri sunt, urbs assiduis exhausta funeribus L.
b) (v naspr. z vasjo) prosto polje, plano (na planem), pod milim nebom: modo ruri esse, modo in urbe, saepius in agro Cels.
c) (v naspr. z gorami) dolina: ignotos montes agrosque salutat O.
č) (v naspr. z morjem) in agrum v polje, proti kopnemu, proti suhi zemlji: arx Crotonis una parte imminens mari, altera parte vergente in agrum L., pars muri versa in agros L.; occ. in agrum (zemljemersko) = (noter) v polje, v dolžino (naspr. in fronte, in frontem = v širino): mille pedes in fronte, trecentos cippus in agrum hic dabat H. steber je oznanjal, da meri prostor 1000 čevljev v širino, 300 čevljev v dolžino (= 300000 kvadratnih čevljev).

3. kaki občini pripadajoče zemljišče, ozemlje, pokrajina, okraj, obmestje: amnis per Assorinorum agros fluit Ci., agris et urbibus et nationibus rem publ.... auxerunt Ci., Suessiones... latissimos feracissimosque agros possidere C.; večinoma kolekt. v sg.: ager Arretinus S., Tusculanus, Veiens Ci., Noricus C., in agro Troade, Falerno N., ille cives suos agro atque urbibus augeri maluit quam... N., his civitas data agerque trans Anienem L. Poseb. ager publicus državno zemljišče, privojevana zemlja, ki so jo ali prodajali (agri quaestorii) ali razdeljevali svetiščem (agri consecrati) ali odkazovali posameznikom (viritim) in celim občinam, nekaj pa je je ostalo za pašnike (scripturae): iubet eosdem decemviros omnibus agris publicis pergrande vectigal imponere Ci.

ajàlet m (t. ajalet, ar.) pokrajina, provinca

alèāt -áta m (t. ejalet) pokrajina, provinca, dežela

alfoz (množina: -ces) moški spol ženski spol pokrajina; meja; okraj; gorski prelaz, soteska

area [ɛ́əriə] samostalnik
površina, ploskev; ograjeni prostor pred hišo; ozemlje, pokrajina
figurativno torišče, področje

residential area stanovanjska četrt
danger area nevarno področje
vojska covered area obstreljevano področje
area steps zunanje stopnice v podpritličje
mush area področje slabega sprejema (radio, TV)

boscaje moški spol grmovje, goščava, hosta; pokrajina (slika)

campiña ženski spol ravno zemljišče; orna zemlja; pokrajina; okolica

cerrarse de campiña trdovratno vztrajati pri sklepu

champ [šɑ̃] masculin polje, njiva; (prost) prostor; figuré področje, območje; pluriel, vieilli (ravna) pokrajina

champ d'action akcijsko, delovno polje
champ d'activité področje dejavnosti, poslovno področje
champ d'atterrissage pristajališče
champ d'atterrissage de fortune zasilno pristajališče
champ d'aviation letališče
champ de bataille bojišče
champ de course(s) dirkališče, tekališče
champ de foire sejmišče
champ d'investigation področje raziskovanja
champ libre popolna svoboda delovanja
champ magnétique magnetno polje
champ de manœuvre vojaško vežbališče
champ de mines minsko polje
champ de ski smučišče
champ de tir strelišče; strelno polje
à tout bout de champ ob vsaki priložnosti, vsak hip
à travers champs čez polja, vseprek, ne po poteh
en plein champ sredi polj, na prostem
sur-le-champ takoj, pri priči, na mestu
travaux masculin pluriel des champs poljska dela
avoir la tête aux champs (figuré) ne biti pri stvari
avoir un œil au champ et l'autre à la ville povsod svoje oči imeti
couper à travers champs iti po bližnjicah čez polje
courir les champs potikati se po polju, figuré zaiti, izgubiti se
donner la clef des champs osvoboditi
donner libre champ à son imagination dati prost polet svoji domišljiji
laisser le champ libre umakniti se
laisser libre champ proste roke dati (à quelqu'un komu)
prendre du champ vzeti zalet
prendre la clef des champs zbežati, pobegniti
mourir; tomber au champ d'honneur umreti, pasti na polju slave (v vojni)

clima moški spol podnebje, klima; dežela, pokrajina; ozračje, vreme; zona

clima de altura gorsko podnebje, višinski zrak
clima cálido tropsko podnebje
cambio de clima sprememba klime